zadnje objavljene

pogledi

več
Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister in profesor ekonomije na Univerzi v Atenah, Project Syndicate

mnenje

več

Podravje

Občina Cirkulane: O mnogih stavbah pričajo le še fotografije

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slavica Pičerko Peklar

Posvetna stavbna dediščina Cirkulan je sedmi zvezek iz knjižne zbirke Svet Belanov, ki ga je izdalo Društvo za oživitev gradu Borl (DgB), v njem pa je na skoraj petdesetih straneh ohranilo arhitekturne zanimivosti in pomembne stavbe, tudi tiste, ki jih ni več in o njih pričajo le še fotografije. V bogato ilustrirani brošuri predstavljajo pomembnejše stavbe, ki so bile in so še danes pomemben del vedute Cirkulan, opisali pa so tudi nekaj zanimivejših objektov v drugih naseljih občine. Pri njeni pripravi so sodelovali avtorji besedil Mira Petrovič, Sonja Golc, ki sta tudi urednici publikacije, in Bojan Bračič ter Mateja Muršec, fotografije, razen arhivskih, je prispeval Sandi Kelc.

Najstarejše kmečke hiše so bile cimprane

Da je stavbna dediščina pomemben del naše kulturne identitete, poudarjajo avtorji knjižice, ki so jo izdali v knjižni zbirki DgB. "V društvu že vrsto let sistematično zbiramo dokumente in slikovno gradivo o tej temi, leta 2021 pa smo začeli s projektom za izdajo dveh publikacij, s katerimi smo želeli predstaviti najzanimivejše objekte stavbne dediščine v Cirkulanah z okolico. Pred dvema letoma smo tako v publikaciji Sakralna dediščina Cirkulan predstavili cerkve in kapele na našem območju, v tokratni pa opisujemo pomembnejše stavbe naše posvetne stavbne dediščine," pravi Mira Petrovič, soavtorica publikacije. V Halozah, spomnijo raziskovalci dediščine, je bilo v preteklosti značilno leseno stavbarstvo. Hiše so bile takrat cimprane in s slamo krite. "Najstarejše kmečke hiše so bile cimprane, zgrajene iz lesenih brun in krite s slamo, šele v 19. stoletju so pričeli naši ljudje graditi hiše iz zbite ilovice, butane jim rečemo. Večje in prostornejše so bile bogatejše zidane hiše ter gosposke zidanice, imenovane štoki. Le malo je še starih hiš, ki bi se ohranile v originalni obliki. Z ogledi na terenu in ob pomoči arhivskih virov ter literature smo poiskali pomembnejše objekte ter zbrali podatke in stare fotografije, ki pričajo o njihovem nekdanjem videzu. V predstavitev smo vključili tudi nekatere hiše, ki jih danes ni več, a so o njih na voljo podatki in fotografije," dodajajo soavtorji publikacije, ki so pri ohranjenih stavbah starim fotografijam ob bok postavili nove in tako pokazali današnjo podobo teh zgradb.

"Večina predstavljenih zgradb je bila in je še pomemben del vedute Cirkulan, med te pa zagotovo sodijo zgradba osnovne šole, župnišče, Rajherjeva hiša, Žigovo. V tej naši najnovejši publikaciji smo opisali tudi nekaj zanimivejših objektov v drugih naseljih naše občine. Nekatere od teh so vpisane v register nepremične kulturne dediščine. Dodali smo še imena, pod katerimi so hiše znane med domačini, in stare hišne številke, ki so jih uporabljali do časa med obema svetovnima vojnama," razlaga Petrovičeva, ki na vprašanje, zakaj so se lotili ohranjanja posvetne stavbne dediščine, odgovarja: "Vseh arhitekturno zanimivih in pomembnih stavb ni bilo mogoče ohraniti. S slikovnim gradivom in opisi pa lahko ohranimo vsaj spomin na tovrstno dediščino naših prednikov. V času raziskovalnega dela smo se srečali s številnimi domačini, ki so nam rade volje pomagali, nam razkrili zgodovino kakšne stare hiše, odstopili so nam še ohranjeno slikovno gradivo."

S knjigami ohranjajo raznoliko dediščino

Od leta 2008 člani DgB dvakrat letno izdajo društvene novice. V knjižni zbirki Svet Belanov so prvi zvezek Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan: kritična analiza podatkov, revizija in dopolnitve seznamov avtorja mag. Martina Prašničkega izdali pred desetimi leti. V zadnjem desetletju pa še šest. S srcem za Borl je bila brošura, ki so jo izdali ob desetletnici delovanja društva. Četrti zvezek Spominska soba so namenili dr. Vladimirju Bračiču in v njegovi rojstni Rajherjevi hiši uredili spominsko sobo. Pred tremi leti so izdali obsežno monografijo Borl v 20. stoletju, pri kateri so kot soavtorji sodelovali tudi dr. Marjeta Ciglenečki, dr. Aleš Marđetko, Franc Milošič, Barbara Lečnik, Monika Klinc, pa seveda tudi Sonja Golc, Mira Petrovič in Mateja Muršec, ki so se lotile tudi raziskovanja sakralne dediščine Cirkulan in tej namenile šesti zvezek knjižne zbirke Svet Belanov.

Mira Petrovič, Bojan Bračič in Mateja Muršec so predstavili posvetno stavbno dediščino Cirkulan. 
Slavica Pičerko Peklar

Organizirali so predstavitev arheoloških raziskav, ki so potekale na gradu Borlu v letu 2019 in so predstavljene v monografiji Grad Borl. Člani društva ne izdajajo le knjig in brošur, pač pa prirejajo okrogle mize, na eni teh so že pred dobrim desetletjem govorili o pomenu gradu Borl za gospodarski razvoj Haloz. V sodelovanju s Tinčkom Ivanušo, Francem Milošičem in Martinom Prašičkom so posneli dokumentarni film o rojaku dr. Vladimirju Bračiču, prvem rektorju Univerze v Mariboru, ki je pri svojem strokovnem delu Žlahtni trs haloških goric veliko pozornosti namenil problematiki Haloz in Cirkulan. V arhivu njihovih del je najti še zapis Tončka Žubmarja, ki je zapisal in s tem ohranil nekaj spominov in lastnih doživetij o službovanju na gradu Borl in v haloškem biseru. Prav tako je njihova tudi zloženka o zidanici v Paradižu 43. Med vse številnejšimi obiskovalci njihovih prireditev in med domačini je odmevala tudi razstava Podobe Cirkulan.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?