Za razburjenje sta že pred današnjo redno sejo ptujskega mestnega sveta poskrbela Andrej Čuš, nosilec liste v ptujskem mestnem svetu, predsednik Zelenih in državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, ter Milan Klemenc, ptujski svetnik iz vrst Desusa. "Kakorkoli gledamo, gre za perečo problematiko, glede katere pa marsikdo na lokalnem pa tudi državnem nivoju tišči glavo v pesek. A tudi če tiščimo glavo v pesek, smrdi," je ob predstavitvi zahteve dejal Čuš, ki je poudaril, da ob tem od lokalne oblasti in ministra za okolje pričakujejo tudi konkretne korake, da se stvari končno začnejo urejati tudi na sistemski ravni.
"Kar se tiče moje vloge državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa smo, ne boste verjeli, pripravili sklepe, s katerimi okoljskemu ministru Andreju Vizjaku nalagamo, da mora nekaj narediti. Da končno pripravi celostno strategijo upravljanja z odpadnim blatom," je še povedal Čuš. Komunalno podjetje Ptuj pa bi po njegovem mnenju moralo razmisliti, s kakšnimi poslovnimi partnerji sodeluje, saj je po njihovem mnenju podjetje CEP iz Celja izgubilo vso legitimnost in zaupanje.
Le za deset dni prostora
To sicer očitno ne bo potrebno, saj so ptujsko komunalno podjetje iz družbe CEP prav včeraj obvestili, da odstopajo od pogodbe. Kot je pojasnil direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec, bodo danes s pravniki še ugotavljali, katere formalnopravne možnosti še ostajajo: "Kaj pa pomeni vsebinsko, če ne bodo več odvažali blata, pa vemo vsi. Problem, ki bo pri nas na kupu." Časa za razmišljanje ne bo veliko, saj imajo kapacitet za hranjenje blata le za okoli deset dni. Kaj hitro bodo zato verjetno morali najti novega prevzemnika, a zagotovo za bistveno višjo ceno od sedanje. Ker bi se tudi sedanja pogodba iztekla z oktobrom, so sicer nov razpis za prevzemnika že objavili, izteče pa se v začetku prihodnjega meseca.
Rebalans proračuna
Proračun ptujske občine za leto 2021 je bil sprejet v višini 36 milijonov evrov. Prvi, februarski rebalans na višino ni vplival. Drugi rebalans, za katerega na občini pojasnjujejo, da je potreben zaradi sprememb pri načrtovanju investicij in reorganizacije občinske uprave, pa je z dobrimi 37 milijoni evrov za 1,2 milijona evrov višji od sprejetega. Rebalans med drugim predvideva višje odhodke za izgradnjo meteornega kanala in fekalne kanalizacije v Rabelčji vasi v znesku 290 tisoč evrov, investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture v znesku 280 tisoč evrov, rekonstrukcijo poslovilnega objekta na novem rogozniškem pokopališču v znesku 209 tisoč evrov, nezahtevni objekt za potrebe turizma v znesku 155 tisoč evrov, rekonstrukcijo Slovenskogoriške ceste v znesku 130 tisoč evrov ter ureditev igrišča in objekta Športnega društva Rogoznica v znesku 100 tisoč evrov.
Ob tem je bilo tudi na seji slišati predloge, naj na ptujski čistilni napravi znova začnejo s sušenjem blata, za kar naj bi imeli vso potrebno opremo. Kot je pojasnil Širec, so to takoj ob zagonu čistilne naprave sicer počeli, a le dva meseca: "Od prebivalcev so potem prišli indici, da preveč zaudarja, in je politika sprejela odločitev, da s tem prenehamo in najdemo prevzemnike blata." Zagotovo, pravi Širec, pa bi bila to najhitrejša rešitev. Nadgradnje za omejitev širjenja neprijetnih vonjav, ki so jih prav tako predlagali svetniki, pa bi zahtevale tako denar kot čas.
Dražja kanalščina
Ptujski mestni svetniki so včeraj z večino glasov potrdili tudi povišanje cen odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. "Za podražitev je ključen prav povečani strošek odvoza blata, rastejo pa tudi nekateri drugi stroški," je pojasnil Jernej Šömen, vodja dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Komunalnem podjetju Ptuj.
Del podražitve, okoli en evro na položnici, pa gre po besedah ptujske županje Nuške Gajšek tudi na račun povišanja omrežnine za kanalščino: "Tudi na zahtevo novega župana Starš smo na novo uredili razmerja. Prej smo imeli skupen sistem, podobno kot pri vodovodu, kjer so zaradi tega prav tako nesoglasja." Novi način pa naj bi bil tudi najbolj zakonit. Gajškova je ob tem napovedala, da je zaradi zadnjih zapletov z odvozom blata v prihodnje pričakovati nove podražitve. "Razen če bi našli neko dolgoročno optimalno rešitev, ki bi na dolgi rok pomenila vzdržno ceno. A to ne gre z danes na jutri," še pravi Gajškova, ki rešitvi s sušenjem blata, če to pomeni dodatne neprijetne vonjave, ni naklonjena, a se boji, da bodo na Ptuju potisnjeni v kot in bodo imeli velike težave. Sicer pa upa, da bi bilo mogoče težave trenutno rešiti z montažo začasnih filtrov, morda tudi montažno sušilnico blata: "Ampak mislim, da bi bila, če bi bila dobro in kakovostno izvedena, za to na dolgi rok rešitev sežigalnica."
Prostora za skladiščenje blata je le za okoli deset dni
So pa ptujski svetniki včeraj potrdili tudi eno redkih pocenitev, in sicer za ravnanje z odpadki, za katero je bil nedolgo tega celo predlog za dvig cen. "Največja sprememba, ki se je zgodila, je posledica odločitev, ki so se na mestnem svetu odvijale v preteklih mesecih, in sicer da obdelavo in odlaganje odpadkov prevzame novi koncesionar, to je podjetje Simbio iz Celja," je pojasnil direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Hkrati pa gre končno tudi za odločitev občine, da izloči stroške, ki so bili povezani z odlagališčem Gajke, in ga začne zapirati. Za povprečno 120-litrsko posodo mešanih komunalnih odpadkov se bo tako cena z julijem znižala mesečno za povprečno tri evre.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
