Najbolj dragocen je Trubarjev testament

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
04.04.2019 20:41

Kraj kulturnega dogajanja premore tudi bogato knjižno gradivo, ki ga ni najti nikjer drugje. Tam deluje zasebna glasbena šola, v družbo vabi Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pater Milan Kos v samostanski knjižnici
Slavica PIČERKO PEKLAR

Minoritski samostan na Ptuju je ena najpomembnejših stavb starega mestnega jedra, na njegovem dvorišču se odvijajo, še posebej v času poletnih festivalov, številne kulturne prireditve, že čez mesec bo tam 30. razstava dobrot slovenskih kmetij. V samostanu že dobro desetletje deluje zasebna glasbena šola sv. Petra in Pavla, obisk samostana pa je mogoče povezati z ogledom izredno bogate samostanske knjižnice.

Knjižnica iz 16. stoletja

"Nasta­nek samostanske knjižnice, v kateri hranimo več pet tisoč knjig, sega v začetek 16. stoletja. Najdra­gocenejše delo, ki ga radi pokažemo svojim obiskovalcem, med njimi je veliko strokovnjakov, študentov, obiskovalcev iz tujine, je Trubarjev Novi testa­ment iz 1557., 1560. in 1561. leta," pravi Milan Kos, gvardian, ki bdi nad knjižnim bogastvom v drugem nadstropju samostana.
Pot do tja vodi po bogati razstavi doprsnih kipov akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča, ki ima na samostanskem dvorišču tudi svojo mojstrsko delavnico. Prostor z bogatim knjižnim gradivom krasi izredno bogata stropna štukatura. V zadnjih letih so v knjižnici pridobili še dve dragoceni knjigi, faksimile Perikope Henrika II., knjigo nedeljskih beril in faksimile Gutenbergove biblije. Nadvse zanimiv je podatek, da vse knjige, ki so ostale v samostanu, nosijo letnice od 1500 naprej.
Knjižnica je kljub bombardiranju samostana leta 1945 ter porušitvi cerkve in popokanim samostanskim zidovom ostala v istem prostoru ter bila leta 1951 uradno zaščitena. Urejanja in popisa knjižnega fonda minoritske knjižice so se tistega leta lotili uslužbenci takratne Študijske knjižnice. "Na srečo je minoritska knjižnica med drugo svetovno vojno ostala dokaj dobro ohranjena, manj­ka le nekaj dragocenih knjig. Najstarejši dokument v knjižnici pa ni knjiga, ampak pergament Teodozijevega zakonika iz 9. stoletja, ki služi kot ovitek eni od knjig," razlaga Milan Kos, eden od osmih patrov in redovnega brata, ki domujejo v samostanu, kjer je tudi sedež slovenske minoritske province, ki povezuje devet samostanov po vsej Sloveniji.

S knjigami delajo v rokavicah

V samostanu, kjer je do leta 2000, ko se je preselila v Mali grad, delovala Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, je najti tudi provincijsko knjižnico. "Knjig iz osrednje samostanske knjižnice si ni mogoče izposoditi, saj gre za dragocenosti, s katerimi ravnamo zelo premišljeno in skrbno, dobesedno v rokavicah. Imamo pa v samostanu tudi knjižnico, ki je za obiskovalce odprta ob sredah dopoldan in ob četrtkih popoldan. Ta knjižnica je začela delovati 8. februarja 2008. V njej hranimo 15 tisoč knjig, ki si jih je mogoče tudi izposoditi in odnesti domov, vodi jo Doroteja Emeršič. Knjižnica je vključena v program slovenskih knjižnic Cobiss. Hranimo veliko knjig, ki se v drugih knjižnicah ne nahajajo in jih bralci najdejo samo pri nas," razlaga sogovornik.

Bogata samostanska zgodovina

Ptujski minoritski samostan je najstarejši minoritski samostan na slovenskih tleh. Njegovi začetki segajo v 13. stoletje. Zgodovinski viri pričajo, da so ga leta 1239 ustanovili gospodje Ptujski. Leta 1931, ko so prenavljali notranjost cerkve, so v ladji za stranskima oltarjema našli slabo ohranjeno fresko sv. Frančiška Asiškega iz druge polovice 13. stoletja, ki potrjuje nastanek cerkve pred letom 1260. Iz tega obdobja je tudi kip gotske Marije, ki so ga poimenovali Ptujska minoritska Madona. Po požaru v začetku 16. stoletja so samostan dogradili, ga dvignili za eno nadstropje in obogatili s križnim hodnikom. "Največje spremembe je samostan doživel v zadnjih desetletjih 17. stoletja, tako je bila leta 1687 na levi strani cerkvene ladje s prispevki družine Sauer z Borla prizidana Lavretanska kapela," opisuje pater Milan Kos, ki dodaja, da je zgodovina ptujskega minoritskega samostana zanimiva za različne strokovnjake, radi pa zgodbam iz preteklosti prisluhnejo tudi obiskovalci, ki jih je vedno več. Ti se že leta udeležujejo tukajšnjih pogovornih in kulturnih večerov Društva izobražencev Viktorina Ptujskega. Družina Albina Lugariča je pred leti samostanu podarila zbirko sakralnih del iz slikarjeve zapuščine, ki še dodatno bogati kulturno dogajanje v samostanu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta