Člani sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda so po obsežni razpravi sklenili, da ne podprejo brezcarinskega uvoza kmetijskih izdelkov iz Brazilije, Ukrajine, Argentine, Kitajske in Tajske, znanega kot trgovinski sporazum Mercosur. "Zavzemamo se za ohranitev naše kmetijske pridelave in ohranitev podeželja ter zavračamo tovrstno globalizacijo, saj nam ta po našem prepričanju ne prinaša nič dobrega," je odločen Alojz Herga, predsednik sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, podpirajo pa ga v njegovem razmišljanju tudi drugi člani sveta.
Brezcarinski uvoz bi uničil domačega kmeta
"Po naših podatkih bi s podpisom tega sporazuma letno uvozili kar 180 tisoč ton perutninskega mesa, kaj to pomeni za našo domačo proizvodnjo, si lahko le mislimo. Podobno je z uvozom govejega mesa in preostalih kmetijskih pridelkov. Zaradi zaščite domačega kmetijstva ne moremo sprejeti ponujenega sporazuma," pravi Herga, Simon Toplak, kmet iz Juršincev, pa dodaja: "Vemo, da je v omenjenih državah pridelava cenejša, a bolj kot to nas mora skrbeti kakovost pridelanega. Mi smo uvedli sledljivost, zavzemamo se za kar najbolj okolju in ljudem prijazno pridelavo. Za zdaj še lahko sledimo, kako ta poteka, če pristanemo na uvoz iz teh držav, bo naše kmetijstvo propadlo. S tem pa tudi kmetje, kar 200 jih je, ki na širšem ptujskem območju sodelujejo s Perutnino, in če dovolimo uvoz, se domačim rejcem resnično slabo piše. Vsi vemo, da za sporazumom stoji avtomobilska industrija, saj ji uvoz prinaša posel. Menim, da moramo pozvati naše evroposlance, jih seznaniti z razmerami in terjati, da ravnajo v dobro naše države," pravi Anton Medved, predsednik sindikata slovenskih kmetov." Da se podobnemu uvozu ne bo dalo povsem izogniti, je prepričan Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, ene največjih specializiranih zadrug v državi: "Moramo pa zahtevati, da se pri pridelavi uvoženega upoštevajo enaki standardi, kot veljajo pri nas. Da v tako imenovanih tretjih državah zagotovijo pridelavo, ki je veljavna pri nas, in da poskrbijo za sledljivost." Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj: "Temu in podobnim sporazumom, ki bodo zagotovo sledili, moramo ostro nasprotovati. Ni težko zapisati, da bo vse potekalo v skladu s sprejetimi standardi in dogovori, žal izkušnje kažejo, da je v resnici velikokrat drugače, in se zato postavlja vprašanje verodostojnosti nekaterih dokumentov. "
Še dva tedna do protitočne obrambe
Člani sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki so se danes po dolgem času sestali spet v živo, so tokrat precej skrbi namenili še protitočni obrambi. Letalska obramba naj bi se, kot kaže, začela konec junija, kar pa je lahko, kot so opozarjali, že (pre)pozno. "Ko bi letalo že moralo opravljati svoje delo, se mi že leta ukvarjamo s številnimi vprašanji. Koncesijsko pogodbo z izvajalcem bi morali podpisati za vsaj pet let, da bi tudi ta vedel, kakšne so njegove naloge. Dobro tretjino denarja za letalsko protitočno obrambo mora zagotoviti država, preostalo občine in mi smo zdaj tak dogovor dosegli. Obljubljeno je, da bo obramba vzpostavljena konec junija, in samo upamo lahko, da nam bo vreme v tem in prihodnjem tednu naklonjeno," pravi Herga, člani sveta pa so spomnili, da ne gre samo za varovanje kmetijskih pridelkov, pač pa imetja nasploh, saj toča vse pogosteje veliko škodo povzroči na stanovanjskih in gospodarskih objektih in drugem premoženju ljudi. Precej časa so člani sveta tokrat namenili tudi vse bolj perečemu in aktualnemu vprašanju sobivanja kmečkih pridelovalcev z ljudmi, ki se selijo na podeželje in jih začne kaj kmalu motiti sosed, ki se tam že nekaj rodov daje s kmetijsko pridelavo. "V Avstriji pri izdaji gradbenega in še kakega dovoljenja za gradnjo na vasi prišlekom zato dajo v podpis dokument, s katerim ta podpiše, da ve, da se seli na kmetijsko območje, kar pomeni tudi občasen hrup, tudi smrad. Brez dialoga med sosedi bo sobivanje vse težje. Iz mest se ljudje selijo na podeželje, a ne vedo, kakšno je življenje na vasi. Zato jih je s tem treba seznaniti. Kot je treba doreči, kdo se sme voziti po lokalnih cestah. Zdaj so se ponekod pojavljajo znaki, ki preprečujejo vožnjo s traktorji. In to na podeželju. Še en vse bolj pereč problem so lokalne ceste, ob katerih se gradijo pločniki in kolesarske poti in postajajo neprimerne za vožnjo s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji. Snovalci infrastrukturnega razvoja bodo morali gradnjo cest prilagoditi vsem prebivalcem nekega območja," ugotavljajo člani sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda.
Nad blato po opravljenem delu
"Pri nas se vse bolj zatika pri čiščenju cest v času dela na njivskih površinah. Kmetje vedo, da morajo blato s teh cest pospraviti, a po vsakem izvozu na cesto oziroma med delom je to nemogoče, zato bi kazalo območje kmetijskih opravil označiti s primernimi znaki, da bi prav vsi udeleženci v prometu vedeli, da se na nekam območju opravljajo kmečka dela in da lahko pričakujejo z zemljo onesnažene ceste. Takoj ko kmet delo opravi, pa mora seveda poskrbeti za čiščenje," predlaga Janko Petrovič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
