Hojka Berlič
Danes v Mestnem gledališču Ptuj s prvo premiero predstave Pohorski bataljon in jutri še s ponovitvijo začnejo gledališko sezono 2023/2024. Predstava je avtorsko delo Jerneja Lorencija in Dina Pešuta, ki jo je Lorenci tudi režiral. Nastala je v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim (MGL), kjer jo bodo prvič uprizorili 8. januarja ob 15. uri, v trenutku padca borcev bataljona.
Kot je znano, je okoli 2000 pripadnikov okupatorske vojske na ta dan leta 1943 obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Spopad se je začel malo pred poldnevom, v srditi poslednji bitki, ki je trajala dve uri in pol, pa je bilo ubitih 69 borcev. Zadnjega so okupatorji ranjenega ujeli in usmrtili kot talca. Po besedah Lorencija pa pri vsem skupaj pravzaprav sploh ne gre za Pohorski bataljon, temveč za ekstremno izkušnjo v ekstremnih okoliščinah, ko vladajo strah, lakota, mraz, smrad, trupla, odtrgani udje, gnijoča telesa, žeja, ko ni kuhinje, ni stranišča, ni postelje, ni televizije, interneta, telefona, jogurta in brezglutenskega burgerja: "Ni ničesar, kar je zame, za nas povsem samoumevno, vsakdanje, neprevprašljivo. Pa vendar sodim(o). Sodim(o) ves čas. Četudi nimamo ekstremnih izkušenj v ekstremnih okoliščinah. Od kod mi, nam torej pravica, da sodim(o)? Je morda nujno potrebno vsaj to, da si zares skušam(o) predstavljati takšne izkušnje in takšne okoliščine? Ali da neham(o) soditi kar tja povprek? Je morda čas, da obmolčim(o)?"
Kot je na srečanju z novinarji pred premiero poudaril direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič, nikakor ne gre za predstavo, ki se ukvarja s politiko, se pa zato ukvarja z vojno: "Danes se v naši bližini znova odvija zelo krvava vojna, narava nam kaže svoje zobe, z naravo smo v vojni, ki jo izgubljamo, naša politika očitno ne razume drugega kot logike spopada in delitve. Kaj pa človek sredi tega? Kaka je njegova izkušnja? Mislim, da odgovore na to človeško vprašanje, kaj se zgodi s človekom, ko se znajde sredi teh okoliščin, iščemo v tej predstavi in iščemo v naši sezoni."
Predstava je plod prve koprodukcije ptujskega in Mestnega gledališča ljubljanskega, kar Srpčič jemlje kot neke vrste priznanje. Kot pravi direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, je sicer predstava za obe gledališči osrednji dogodek sezone, napovedujejo pa sodelovanje tudi v prihodnosti. Predstavo pa Hieng Samoborjeva vidi tudi kot nekaj, kar je ta trenutek moralo dobiti priložnost na pobudo Lorencija: "Kot nekaj, kar se pravzaprav pokriva z repertoarnimi izzivi na več frontah, ne samo v gledališčih, temveč tudi v filmu, nadaljevankah. To pomeni, da iz epizod osrednjega dela minulega stoletja avtorji in razmišljevalci prevrtavajo te zgodbe, ki so zdaj na neki način metafora in izkustveni bazen, da si odgovarjamo na vprašanja, ki žal postajajo znova del našega vsakdana. To so vzpon nacizma, ozemeljska vojna kot nekaj popolnoma legitimnega, uporaba nuklearne in kasetne vojne opreme. To so nekatere reči, za katere smo mi, ki smo bili majhni v tistem za naš del sveta zelo srečnem obdobju, učili, da jih zagotovo nikoli več ne bo, da so tudi napisane deklaracije, mednarodni sporazumi. In mislim, da je Lorenci, ko je predlagal, da delamo Pohorski bataljon, pravzaprav zajel v ta svoj namen ne le najbolj znameniti slovenski medvojni mit, ampak neka dogajanja celega sveta."
Igralsko zasedbo na odru sestavljajo Mojca Funkl, Mirjam Korbar, Nina Rakovec, Lara Wolf, Branko Jordan, Primož Pirnat, Matej Puc, Lotos V. Šparovec, Gaber K. Trseglav, Gašper Lovrec in Jure Rajšp. Za dramaturgijo je poskrbel Dino Pešut, za scenografijo Branko Hojnik, za kostume Belinda Radulović, avtor glasbe pa je Branko Rožman.
