Krajevna zgodovina kot navdih za turistična doživetja

Včeraj so v završkem gradu predstavili zbornik Dediščina Zavrča, ki so ga izdali v sklopu projekta Kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma. V njem sodelujejo občine Zavrč, Cirkulane, ta občina je nosilka, in Gorišnica. V Zavrču so izpeljali raziskave, delavnice in izdali strokovno publikacijo, v Cirkulanah bodo uredili Park dediščine, v Gorišnici pa zgradili recepcijo na Dominkovi domačiji s prodajalno lokalnih izdelkov.

Skupna vrednost naložbe je dobrih 317 tisoč evrov, iz Sklada za regionalni razvoj EU pa bodo zanjo prejeli 180 tisoč evrov. Kot je povedal završki župan Slavko Pravdič, so se za projekt odločili, ker so hoteli izvedeti, na katerih zgodovinskih obdobjih bi lahko gradili razvoj turizma: "Z narejenim se lahko ponosno predstavimo kot prebivalci občine z bogato zgodovino, ki jo lahko s pridom uporabimo za razvoj kulture in turizma."

Rimski pontonski most

V zborniku Dediščina Zavrča, ki ga je uredil Rado Škrjanec, so zbrali zapise o starejši zgodovini, o času Rima, o turških vpadih in o vinogradništvu. Kot je povedal arheolog in konservatorski svetnik Ivan Tušek, je bil Zavrč v rimskem času znan kot rimska naselbina in poštna postaja Re(a)misti. Skoraj zagotovo pa je prav tod Teodozijeva rimska vojska po pontonskem mostu prečkala Dravo na svoji poti proti Petovioni (Ptuju).

Marija Lubšina Tušek, arheologinja in konservatorka, dr. Martina Blečić Kavur in dr. Boris Kavur so v publikaciji povzeli arheološke raziskave na završkem območju v zadnjih dveh desetletjih. Naleteli so na vsaj tri senzacionalna odkritja, katerih pomen presega regionalni in nacionalni okvir. Odkrili so bronastodobno grobišče iz časa od 14. do 8. stoletja pred našim štetjem, rimski vojaški tabor in cesto ter obcestno naselbino iz prvih stoletij našega štetja, kar bo ključnega pomena za poznavanje ureditve rimske države na območju zahodne Panonije. Odkrili so tudi srednjeveško vas s cesto iz časa med 12. in 15. stoletjem, pomembno za poznavanje življenja na podeželju v srednjem veku.

​Slovito vino turčan

Zgodovinarka Marija Hernja Masten je poudarila, da je Zavrč zaradi svoje geografske lege ob Dravi bil tisočletja pomembna komunikacijska in strateška točka. "Tukaj so potekale pomembne cestne povezave: rimske in kasnejše srednjeveške ter in vse do današnje ceste z mejnim prehodom proti Hrvaški. Čas od 15. do 17. stoletja pa je zaznamovan s turškimi osvajanji. Za ozemlje Haloz in Zavrča nimamo ohranjenih arhivskih virov o turških vpadih. O turški prisotnosti pa dokaj zgovorno govori krajevni toponim Turški Vrh.

Po letu 1553 se je začela prava izgradnja vojne krajine in v mrežo signalnih mest so s Ptujskega vključeni Borl, Ptuj in Vurberk. Posledice turških vpadov so opustele vasi in velike migracije. Na pusta ozemlja je dežela naseljevala uskoke. Turški Vrh je kraj, ki na ta čas spominja po toponimu in nekaterih patronimih Markovič, Vuk, Tetičkovič, Petrovič ..." Hernja Mastenova je v zborniku obdelala še vinogradništvo, ki se začne v Zavrču po pojavu trtne uši leta 1886: "V okraju Zavrč je bilo leta 1822 kakih 323 hektarjev posesti, ki jih je bilo treba obnoviti in zasaditi z novimi sortami, cepljenimi na ameriške podlage. Razvilo se je trsničarstvo, ki je prineslo nove sorte, predvsem belih vin. V znani francoski vinogradniški reviji Journal de viticulture pratique so leta 1866 med najboljša vina, pridelana v avstro- ogrski monarhiji, uvrstili turčana."

Veliko od prikazanega v zborniku je, meni Škrjanec, dobra osnova za turistična doživetja. Med zanimivimi možnostmi je denimo prikaz prehoda Drave Teodozijevih vojakov ali legenda o turški babici, ki je z nekdanjim obeliskom še vedno zavita v tančico skrivnosti.