Iz Štajerca: Rimljanov si nismo izmislili, zgolj izkoriščamo zgodovinsko prednost

Datum 11. avgust 2022 03:00
Čas branja 5 min
Ptujčana Andreja Klasinca še danes povezujejo s Termami Ptuj, ki jih je vodil. Vse bolj pa tudi z rimsko zgodovino. Kot pojasnjuje, je to obdobje zanimivo, saj je v celotni zgodovini Ptuja obdobje, ko so bili tu Rimljani, skupno okoli 500 let, eno najbolj bogatih in tudi čas največjega razvoja. Poetovio je bil prestolnica v tem delu sveta. "Toliko je še neodkritega, da te, ko se začneš s tem ukvarjati, kar malo zmrazi. Ko to začenjamo, dajemo možnost ali izziv za prihodnje rodove, da odkrivajo zadeve, ki so bile tu pred 2000 leti."

O Rimskih igrah razmišlja kot o poletni zgodbi ptujskega Kurentovanja, ki je sicer največji ptujski dogodek. "Seveda sem v tem ljubiteljsko, a pri tem vidim tudi globljo zgodbo prednosti našega mesta, trženjsko prednost, če bi se bolj pozicionirali tudi kot rimsko mesto in bili tudi na ta način bolj prepoznavni v evropskem prostoru," je prepričan.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
281 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
22%
221 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
188 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
221 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
10%
100 glasov
Skupaj glasov: 1011