V cerkvi svete Barbare v Koreni je minulo nedeljo svojo prvo mašo kot tamkajšnji duhovnik daroval upokojeni lenarški župnik Martin Bezgovšek. Pri častitljivih petinsedemdesetih letih in po polnih štiridesetih letih župnikovanja v Lenartu je Bezgovšek po škofovem dekretu sprejel nov izziv. "Tudi po upokojitvi mora človek ostati aktiven, in dokler lahko poskrbim zase, je prav, da uresničujem svoje poslanstvo. Župnijo svete Barbare sem poznal zgolj iz pripovedovanj pokojnega župnika Karla Vogrina, ki je bil moj dobri prijatelj," je povedal o novem delovnem mestu.
In še, da je Korena čudovit kraj s prekrasnim razgledom, ki pomeni tudi odpiranje obzorij in duha: "Tudi vsi okoliški griči so zelo pomenljivi. Vidijo se Ptujska Gora, Sveti Urban, Urban nad Kamnico, Marija Snežna, Sveta Ana ... Vse to v meni prebuja tudi zavest, da je treba upoštevati mnoga obzorja." Bezgovšku je lenarška občina leta 2014 podelila naziv častnega občana občine Lenart. Več let v času svoje duhovniške službe je opravljal službo dekana in naddekana, zato je bil po prenehanju službe imenovan za častnega dekana in naddekana.
Želeli so svojega župnika
"Dve leti so bili farani v Koreni brez duhovnika. V tem času so tukaj maševali trije duhovniki iz Maribora, za duhovno oskrbo je bilo dobro poskrbljeno. A farani so si zelo želeli svojega župnika, dajte nam župnika, četudi starega, so govorili," pravi stalni diakon Janez Kurnik. Bezgovšek pa se na to nasmeji: "Pazi, kaj si želiš, lahko se uresniči!" In farani so novico, da v Koreno prihaja dekan, sprejeli z navdušenjem, je prepričan Kurnik.
Po mašniškem posvečenju leta 1973 je Martin Bezgovšek svoje prvo delovno mesto dobil v Lenartu, hkrati je bil kaplan tudi v Malečniku. Tako je delal tri leta, potem je takratni lenarški dekan Janko Kotnik izrazil željo, da prevzame Bezgovšek v Lenartu večji del obveznosti. Leta 1979 je prevzel lenarško župnijo, kjer je nato kot dekan in kasneje naddekan služboval celih 40 let. V tem času je postal duhovni steber župnije ter zaupnik in tolažnik številnih faranov, pa tudi mentor mnogim kaplanom. "Mentor v smislu odnosov do župnije, liturgije in razporeditve dela. Zlasti pri verouku sem tiste, ki potrebujejo veliko svežine, že skoraj pubertetnike, običajno prepustil kaplanom," doda častni naddekan.
Vsak človek je vrednota
"Ko smo sami preskrbljeni, lahko storimo kaj dobrega za druge"
