Cerkev svetega Martina na Hajdini: Izjemno bogastvo bo ohranjeno

V hajdinski cerkvi svetega Martina, ki je od leta 1989 kulturni spomenik lokalnega pomena, glede na prezbiterij in parlerjanske maske pa bi bila lahko celo kulturni spomenik državnega pomena, od jeseni 2018 potekajo konservatorsko-restavratorska dela, ki jih izvaja restavratorka, specialistka za stenske poslikave Nastja Nylaander.

Bogastvo gotskega prezbiterija

"Stari gotski prezbiterij je bil zgrajen ob koncu 14. ali v začetku 15. stoletja in predstavlja edinstven spomenik, saj je s svojim zvezdastim rebrastim obokom najstarejši v Sloveniji," pravi restavratorka. In dodaja: "Njegovi obočni služniki delno slonijo na konzolah, ki imajo obliko fantastičnih mask, ki predstavljajo neprecenljivo vrednost v slovenski umetnosti, obenem pa nakazujejo povezavo Hajdine in bližnje Ptujske Gore. V cerkveno stavbo nove cerkve, zgrajene 1874. leta, je gotski prezbiterij stare hajdinske cerkve vključen kot stranska kapela. Od stare cerkve je ohranjen tudi njen zahodni del oziroma zvonik s sončno uro. Na ostenju starega prezbiterija so se ohranile še stenske poslikave iz 15., 16. in 17. stoletja ter kamnita zakramentalna hišica."

"Izredno vesel sem, da so se končno v cerkvi, ki je ena od 94, ki so v Sloveniji posvečene svetemu Martinu, pričela obsežna restavratorska dela, saj so bila le-ta del dolgoročnega načrtovanja," dodaja domači župnik in naddekan Marijan Fesel. "Za delno sofinanciranje smo se dogovorili z ministrstvom za kulturo. V dveh letih smo na podlagi razpisa, ki se osredotoča na področje stenske poslikave na severni steni in na spodnji del ostenj prezbiterija, od ministrstva prejeli 5800 evrov, ostala sredstva za ta projekt je zagotovila naša, hajdinska župnija. Osem tisoč evrov, ki smo jih pridobili iz občinskega proračuna, pa smo uporabili za vsa ostala konservatorsko-restavratorska dela, ki niso bila del razpisa."

Mimo cerkve vodijo kar tri romarske poti

Naš namen je ohraniti historične plasti, ki so prisotne pod cementnimi ometi, razlaga Nylaandrova, ki med ogledom del, ki ta čas zaradi nizkih temperatur stojijo, dodaja: "Dvigajoča se vlaga s tal je v preteklih desetletjih in stoletjih povzročila, da so historični ometi pod cementnimi, skupaj s poslikavami, odstopili od nosilca, kamna ali opeke, in obstajala je velika verjetnost njihove izgube. Tako smo v prvi fazi odstranili vse cementne omete in beton in jih na novo obdelali z novimi apnenimi štirislojnimi ometi. Z gotske stenske slike na severni steni, ki je bila restavrirana že pred dobrimi petdesetimi leti, pa smo odstranili vse neprimerne plombe in retuše. Stenska poslikava v tem trenutku še ni retuširana, saj bo o tem odločala stroka." V prihodnjih letih se bo gotski prezbiterij obnavljal postopoma, vsekakor pa, kot poudarja Nastja Nylaander, želijo ohraniti vse starejše plasti in prezentirati vse na novo odkrite kamnite elemente. Da bosta tako župnija kot občina dobili muzejski prostor z bogatim umetnostnozgodovinskim in zgodovinskim pričevanjem, dodaja župnik Fesel, ki omenja, da mimo cerkve vodijo kar tri romarske poti: "Po Martinovi, Marijini in Jakobovi poti pridejo tod mimo številni popotniki, ki si radi ogledajo bogato in lepo urejeno notranjost naše cerkve, zadnji dve leti pa jim tudi naša restavratorka rade volje predstavi bogato zgodovino." Pri načrtovanju in delih mu je zadnji dve leti v veliko pomoč kaplan Primož Lorbek: "Velikokrat več kot domačini o vrednosti našega cerkvenega kulturnozgodovinskega bogastva vedo tisti, ki nas obiščejo. In zato, da bi bilo v prihodnje drugače, zadnja leta o kulturnozgodovinski vrednosti cerkve poučujemo tudi naše najmlajše, za katere organiziramo različne delavnice. Na eni od teh so izdelali tudi stensko poslikavo na novejšem pozidanem delu prezbiterija, ki jo je potem naša restavratorka zaščitila in zakrila, da jo bodo morda čez sto in več let odkrili zanamci."

Na vprašanje, kako dolgo bodo konservatorsko-restavratorska dela še potekala, strokovnjakinja za stenske poslikave odgovarja, da gre za obsežna, več let trajajoča dela. Zelo dobro pri tem sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in konservatorko dr. Simono Menoni Muršič, z dr. Janezom Balažicem, strokovnjakom za stenske poslikave, dr. Robertom Peskarjem, strokovnjakom za kamnito plastiko, in dr. Brankom Vnukom iz PMPO ter Oddelkom za stensko slikarstvo Restavratorskega centra Slovenije. "Vesel sem, da smo imeli srečno roko pri iskanju restavratorke, ki premore veliko znanja in izkušenj, saj je delo, ki se ga je lotila, izredno zahtevno," pove župnik Fesel.

Povezava z baziliko na Ptujski Gori

"Konec lanskega leta smo pričeli tudi s konservatorsko-restavratorskimi deli velike figuralne poslikave svetega Martina na severni steni cerkve. Gre za zelo kvalitetno delo, ki pa do danes še ni bilo datirano," omenja Nylaandrova, ki poudarja izredno bogato zgodovino cerkve, ki sega že v rimski čas. "Gradnjo stare hajdinske cerkve je okoli leta 1400 financiral Bernard Ptujski, ki je v istem času, skupaj z bratrancem Ulrikom IV. Wallsejskim in s papeževim dovoljenjem, začel graditi romarsko cerkev na Ptujski Gori. Iz tega časa je hajdinski gotski prezbiterij s svojim zvezdasto rebrastim obokom, katerega rebra so oprta na konzolah in šestih kapitelih, ki so izklesani v podobi fantastičnih glav s človeškimi in živalskimi značilnostmi. Kamnoseki, ki so izklesali te parlerjanske maske, so najverjetneje iz iste delavnice v Pragi kot na Ptujski Gori. Maske so zelo dobro ohranjene in predstavljajo neprecenljivo vrednost ne samo v naši umetnosti, pač pa evropski."