
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je pretekli konec tedna pripravil drugo predavanje v okviru Bistriških zgodb. Viktor Ajd, vodja vodniške službe pri zavodu, je v predporočni dvorani Bistriškega gradu povedal marsikaj zanimivega o nekdanjem Glavnem trgu - današnjem Trgu svobode.
Med drugim je Ajd obudil spomin na župana in častnega občana Alberta Štigerja (1847-1933). V času njegovega županovanja od leta 1893 so zgradili ceste do Zgornje Bistrice, Šmartnega na Pohorju, Črešnjevca in Laporja. Zgradili so tudi drugo nadstropje meščanske šole ob Vošnjakovi ulici in povečali vojašnico, v kateri sta bila nastanjena dva eskadrona 5. dragonskega regimenta. V letih 1904 in 1905 so pridobili ograjno sodišče in davkarijo (poslopje današnje občine). Kot poslancu štajerskega deželnega zbora mu je uspelo speljati železnico do mesta. Štiger je bil tudi znani sadjar, ki se je predvsem ukvarjal z obrambo pred točo in divjadjo, bil je tudi ustanovitelj slovenjebistriškega podjetja za predelavo olja Gea.
Najimenitnejša rodbina v Slovenski Bistrici, katere dom stoji na Trgu svobode, so bili Pongratzovi. Pongratz je imel tri sinove in šest hčera. Sin Gvidon je postal zelo bogat veleposestnik in podjetnik. Med drugim je sezidal tudi kaznilnico v Lepoglavi na Hrvaškem. Sin Oskar je bil pravnik in je sodeloval pri ustanovitvi Trboveljske delniške družbe. Kupil je graščino na Polzeli in dvorec Dornava. Izmed Pongratzevih hčera se je Pavlina poročila z vitezom Fricem Kaltneggerjem, ki je leta 1872 postal kranjski deželni glavar. Številni obiskovalci predavanja so tudi izvedeli, da je bil nekdanji hotel na Glavnem trgu središče družbenega dogajanja. V hotelu je bila tudi odlična gostilna v lasti Josipine Krulc. Že samo spreminjanje imena hotela priča o burni zgodovini Slovenske Bistrice. Do konca leta 1918 se je imenoval hotel Austria, potem hotel Beograd in nazadnje hotel Planina.