Konec januarja se izteka projekt Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na ormoškem območju. V okviru Lokalne akcijske skupine Upravne enote Ormož (Las UE Ormož) so ga uspešno prijavili na razpis za denar iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt je vreden dobrih 221 tisoč evrov, od tega je 150 tisočakov nepovratnega denarja, ostalo so prispevale občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Nadaljevanje sledi ...
Projekt bodo nadgradili z oblikovanjem verige ponudnikov, ki jih bodo letos predstavljali na dnevih odprtih vrat. Pri posameznem od njih bodo obiskovalci lahko podrobneje spoznali izdelke in ljudi. Potekali bodo po posebnem urniku, tako da bo jasno, kdaj posamezni ponudniki vabijo in kakšen izdelek bodo predstavili. Ob tem bodo organizirali dva vikenda odprtih vrat na celotni destinaciji Jeruzalem Slovenija. Izdelali bodo kataloge ponudbe, spletno stran in zemljevide, na katerih bodo prejemnike certifikata še posebno izpostavili in predstavili širši javnosti.
Delo so si razdelili
Občina Središče je v projektu prevzela del, v katerem so nastale tržnice domačih pridelkov. Tržnico v Ormožu, ki je umeščena v novi mladinski hotel, denimo pravkar opremljajo. Občina Sv. Tomaž je izpeljala ureditev osmih postajališč za avtodome. Ormoška občina pa se je ukvarjala s snovanjem turistične destinacije in kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija. Kot pravi mag. Karmen Štumberger, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na ormoški občini, ki koordinira projekt, so z odzivom na razpis za podelitev certifikatov kolektivne blagovne znamke (KBZ) Jeruzalem Slovenija več kot zadovoljni: "Pravzaprav smo izredno presenečeni nad odličnim odzivom. Ne samo po številu ponudnikov, ki so se prijavili za pridobitev certifikata, da lahko proizvajajo in prodajajo pod to blagovno znamko, temveč predvsem nad njihovo vsebino, dodelanostjo in domiselnostjo."
Vedno se da še boljše
"Zadovoljni smo tudi zaradi dobrih ocen strokovnjakov, saj se lahko primerjamo z drugimi območji, kjer so ali še oblikujejo blagovno znamko po podobni metodologiji, doda Štumbergerjeva. Strokovna vodja projekta dr. Tanja Lešnik Štuhec z mariborske fakultete za turizem je ocenila, da je odziv ponudnikov v primerjavi s podobnimi projekti in glede na kratko časovno obdobje zares neverjeten: "Še bolj pomembno je, da je hkrati z velikim številom prijavljenih izdelkov neverjetno visok tudi delež kakovostnih izdelkov." Štumbergerjeva pravi, da so na to oceno strokovnjakinje, ki ima bogate izkušnje denimo iz Bohinja in avstrijske destinacije Vulkanland, lahko upravičeno ponosni. In doda: "Ponudniki lahko izvejo, kaj je dobro, in tudi, kaj bi lahko še izboljšali. Res je, da niso vsi podani izdelki dobili certifikata, a je takih resnično malo. Pomembno pri certificiranju je, da ponudniki dobijo povratno informacijo o kakovosti svojih izdelkov in storitev. Tako bodo lahko svoje izdelke dodelali, saj smo jim dali usmeritve, kako jih vizualno in kakovostno izboljšati."
221 tisoč evrov je vreden projekt, za katerega so iz EU dobili 150 tisočakov
Kar 44 delavnic
Po slovesni podelitvi certifikatov, ki jih bodo ponudniki prejeli iz rok ormoškega župana Danijela Vrbnjaka, bodo predstavili celoten projekt. Imajo tudi že zagotovila vseh treh županov, ob Vrbnjaku še Jurija Borka in Mirka Cvetka, da projekt nadgradijo. Izpeljali bodo dodatna ocenjevanja in dali možnost pridobitve certifikatov vinogradnikom, lastnikom nastanitvenih zmogljivosti in prireditev. Uspeh je treba pripisati tudi ogromni količini izpeljanega dela, saj so denimo za ponudnike v manj kot enem letu pripravili kar 44 odlično obiskanih delavnic. Šli so tudi na teren, naredili več delovnih skupin, ki so bolj specializirane. Delo je bilo nasploh zelo transparentno. "Vidimo, da so številni še zainteresirani, predvsem med vinarji. Ljudje očitno čutijo potrebo po povezovanju, slutijo priložnost in želijo biti zraven in se tudi kaj naučiti. Kot da so čakali na to ..." sklene Štumbergerjeva.
