zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

Podravje

Angleški lastnik ormoške bioplinarne v ponovni zagon vložil milijon evrov

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Darja Lukman Žunec

Po le nekajletnem delovanju je ormoška bioplinarna, za katere postavitev je prvi lastnik Robert Šijanec še pred odprtjem leta 2011 dobil soglasja okoliških lastnikov zemljišč, zaradi finančnih težav zašla v stečaj. V jeseni leta 2019 je bila v Ljubljani javna dražba za nakup te dvomegavatne bioplinske elektrarne, ki ima izdano okoljsko dovoljenje za kurjenje bioloških odpadkov, njena izklicna cena pa je bila 1,9 milijona evrov. Njen novi lastnik in direktor je postal Anglež Duncan Webster. Zakaj se je odločil za nakup in kakšne načrte ima z napravo? "Bioplin je ključen pri proizvodnji električne energije. Predelava organskih odpadkov in surovin v biometan je v trenutnih razmerah na področju oskrbe z energenti še toliko bolj pomembna. Pri obdelavi odpadkov nastaja stranski produkt, tako imenovani presnovni ostanek, bolj poznan kot gnojnica. Gnojnica, če dosega zahtevane kakovostne standarde, in naša jih, je primerna kot gnojilo za polja in vrtove. Letos je gnojnica zaradi visokih cen mineralnih gnojil še toliko bolj iskana. Po analizi inšpekcijskega pregleda izpred treh mesecev namreč gnojnica iz naše bioplinarne sodi v prvi razred in je primerna za uporabo na obdelovalnih površinah," nam pojasni lastnik. Bioplinarna ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je izdala Agencija RS za okolje (Arso). V njem je med drugim zapisano, da pri proizvodnji biometana lahko uporablja tudi surovine, ki predstavljajo stranske živalske proizvode, kot so živalski gnoj, ki je sicer prisoten na kmetijah, silažo, sirotko in nekatere odpadke iz prehrambne industrije. Kot pojasnjuje direktor, v bioplinarni v največji meri izrabljajo silažo, tritikalo, ječmen in perutninski gnoj.

Ko je pred leti pričela bioplinarna delovati, je njen prvi lastnik Šijanec okoliškim prebivalcem in lastnikom zemljišč okoli nje, ki so mu zanjo dali soglasje, obljubil najmanjše možne emisije neprijetnih vonjav v okolje. Najbližje napravi so kakih 300 metrov stran domačije družin Masten, Šulek in Fras. "Šijanec nam je obljubil, da bo poskrbel za takšno delovanje bioplinarne, da vplivov, predvsem neprijetnih vonjav, najbližji prebivalci ne bomo občutili. Med drugim nam je, ko smo se pritoževali, obljubil bolj zaprt sistem pri skladiščenju oziroma prekladanju vhodnih materialov," nam pripoveduje Martin Šulek. Ker je nekaj časa naprava mirovala, so se okoliški prebivalci sprijaznili, da tega pač ni storil. Novo vodstvo bioplinarne zatrjuje, da skrbi za dosledno upoštevanje vseh določb iz okoljevarstvenega dovoljenja. Duncan Webster: "V naši bioplinarni strogo upoštevamo določbe iz okoljevarstvenega dovoljenja, kar potrjujejo tudi nedavni inšpekcijski pregledi Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, občinske inšpekcije, ministrstva za okolje in prostor, finančnega urada. Ta čas poteka še inšpekcijski pregled z ministrstva za infrastrukturo. O tem, da bi kdaj kršili dovoljenje ali druge zakonske obveznosti, pa nas pristojni nadzorni organi nikoli niso obvestili."

Ormoški župan Danijel Vrbnjak: "Po poletnih pritožbah občanov sem v bioplinarno napotil medobčinsko inšpekcijo." 
Darja Lukman Žunec

Po ponovnem obratovanju ormoške bioplinarne v zadnjih treh letih, odkar je bioplinarno prevzel angleški poslovnež, niso prejeli pritožbe ali uradne prijave glede smradu: "Izjema je posameznik, ki se zadnje tri tedne pritožuje na medije nad smradom sicer neznanega izvora. Ker nismo podrobneje seznanjeni s primerom, lahko komentiramo samo, da lahko vonj prihaja s polj, ki jih v tem obdobju gnojijo v bližnji in širši okolici bioplinarne. Mi smo osredotočeni na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za lokalno in širšo skupnost." Direktor dodaja, da so od nakupa bioplinarne v stečaju, ko ta ni obratovala, v popravilo in izboljšave vložili preko milijon evrov. Vlaganja nameravajo tudi nadaljevati in ob štirih zaposlenih kmalu zaposliti še kakšnega delavca. Za pojasnila glede vplivov bioplinarne na okolico smo se obrnili na ormoškega župana Danijela Vrbnjaka. Potrdil nam je, da je na občino poleti prejel nekaj pripomb okoliških prebivalcev, in povedal, da je takoj ukrepal: "Pritožili so se predvsem posamezniki iz Pušencev in Frankovcev, češ, da so zaznali povečan neprijeten vonj. Ker želim, da bi bile zadeve urejene, tudi zavoljo bližine novega ekonomsko-poslovnega območja, ki smo ga pravkar komunalno opremili, sem našo medobčinsko inšpekcijo napotil v biopliarno. Kot me je seznanila inšpektorica Jana Čančar, so bili ob njenem obisku tam razvidni zgolj rastlinski ostanki, odgovorni pa so ji pojasnili oziroma zagotovili, da nameravajo končni zalogovnik pokriti z balonom, da bi omilili izhajajoče vonjave."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?