Kornelija Kaurin, koordinatorica dejavnosti pri ZPM Maribor, je s svojim socialnim kapitalom in solidarnostjo izjemna dodana vrednost za celotno lokalno skupnost, ne le pri ZPM Maribor, kjer dela že več kot 25 let. Svoj pečat je pustila pri nešteto prostovoljcih in sodelavcih. S svojim mentorstvom sporoča, da ima vsak prostovoljec prednosti, s katerimi lahko bogati okolico. Lani je prejela posebno priznanje za življenjsko delo pri vključevanju prostovoljcev v programe TOM telefon in Otroški parlament.

Primož Planovšek iz Letuša je videl težavo in se brez velikega filozofiranja po družbenih omrežjih samodejno aktiviral – skladišča pomoči za poplavljence so bila polna, ljudje, potrebni pomoči, do njih niso mogli, prevozov pa ni bilo. Ni veliko razmišljal – naložil je stvari v svoj avto in šel do ljudi. Do kamorkoli je pač šlo. Pomoč ljudem, sicer v precej manjši meri, razvaža še danes.

Potem ko je njegova žena prala za več družin, ki so bile poplavljene (skoraj ni bilo hiše, v kateri je pralni stroj ne bi skupil), je Boris Lah s Polzele ugotovil, da je to ena od osnov, ki jih sploh po popoplavnem čiščenju hiše potrebuješ. Posnel je krajši video in z njim vse svoje prijatelje naprosil za donacije. Na ta način je 123 družinam pomagal, da so kmalu po poplavah dobile osnovno sredstvo – pralni stroj.

Filmska režiserka in ustvarjalka na področju sodobnih umetnosti. Skozi svoje delo se osredotoča na nevidno/neslišno in na vprašanje prevladujočih predstavitev, ki izvirajo iz socialnih, političnih in ekonomskih razlogov. V zadnjih letih je s serijo Filmskih obzornikov subverzivno in presunljivo opozarjala na nehumano obravnavo migrantov.

Ker je mesto, v katerem že leta nihče ni upal vzpostaviti knjigarne, v kateri bi ponujali kaj drugega kot razvpite uspešnice, drzno in inventivno »napadla« s humanistiko in drugimi domnevno nekoristnimi stvarmi. Prava borka za pravi Maribor.

Režiserka, ki v zadnjih letih niza prelomne predstave v nacionalnih gledališčih in nevladnem uprizoritvenem sektorju. Naj gre za uprizoritve klasičnih del ali za avtorske snovalne projekte, njene predstave izhajajo iz jasnega stališča do problema in prekipevajo od uprizoritvenega bogastva.

Vse od ustanovitve pred trinajstimi leti več kot uspešno vodi svetovalno podjetje Tiko Pro, ki je z izjemno rastjo prihodkov (s slabih 900 tisoč evrov v letu 2021 na skoraj 1,5 milijona v letu 2022) tudi samo primer uspešnega hitrorastočega podjetja. Njeno podjetje, v lastništvo katerega zdaj že vključuje tudi svojo ekipo, sledi temu, kar zagovarja tudi sama, ko pravi, da je pomembno, da vedno iščemo boljšo rešitev. Kristina je bila že leta 2013 izbrana za mlado podjetnico leta, danes pa skupaj s kompetentno ekipo, ki jo je zgradila v podjetju, na poti do uspeha pomaga predvsem drugim podjetjem s podporo pri prijavah na razpise.

Ustanovitelj in direktor podjetja I-Vent (nekdaj Lunos), in njegova ekipa 20 sodelavcev sta sinonim za prezračevanje Slovenije. In tudi dokaz, da lahko slovensko znanje prodamo tujemu, britanskemu kapitalu za pošteno ceno. Sodijo med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji, saj so se lani približali mejniku 10 milijonov evrov prihodkov. Kuster še naprej vodi podjetje in vztraja pri prepričevanju odločevalcev, kako pomembno je prezračevanje za zdravje ljudi.

Je gonilna podjetniška sila Kronoterma iz Gomilskega, ki je lani podvojil prihodke, na 42 milijonov evrov, prav tako čisti dobiček, na dobrih deset milijonov evrov. Zaposlujejo več kot 120 ljudi, ki dosegajo 146 tisoč evrov dodane vrednosti. Njihove energetsko učinkovite toplotne črpalke sodijo v svetovni vrh in so plod nenehnega lastnega razvoja. Tri petine toplotnih črpalk prodajo v tujino, zaradi razogljičenja Evrope in prehoda na obnovljive vire energije pa si obetajo povečanje izvoza.

Poškodbe so jo pahnile v povprečje, po olimpijskih igrah na Kitajskem je razmišljala celo o koncu kariere, a v zimi 2022/23 se je dvakratna svetovna prvakinja vrnila med najboljše. V svojo zbirko je dodala dve smukaški zmagi v svetovnem pokalu, dvakrat stopila na drugo najvišjo stopničko, vse skupaj pa oplemenitila z drugim mestom v smukaškem seštevku in enajstim med vsemi smučarkami. Ilka je nazaj.

Savinjčan je poskrbel za rezultatski presežek svetovnega prvenstva v Planici, na veliki skakalnici je skočil do zlate medalje, vse skupaj pa ponovil še dan kasneje na eki pni tekmi. Da se pod Poncami odlično znajde, je potrdil tudi na finalu svetovnega pokala, na zadnji tekmi sezone je poletel do zmage.

Po odlični klubski sezoni, ko je Mariborčan v dresu Verone še drugič zapored osvojil dve zlati žogi za uspešnost v napadu in največ doseženih točk v močni italijanski ligi, je zasijal še v reprezentančnem dresu. Čeprav se je iz sprejemalca prelevil v korektorja, je bil s 152 točkami najboljši strelec evropskega prvenstva in pristavil levji delež k pohodu Slovenije do bronaste medalje.