Skozi 120 minut polfinala proti Španiji niso bili ravno boljša ekipa, nasprotnikom so prepustili posest žoge, a po enajstmetrovkah so si Italijani zagotovili še 33. zaporedno zmago. Vratar Gianluigi Donnarumma je ubranil enajstmetrovko Alvaru Morati, preden je Jorginho potrdil zmago s 5:3. In slavje približno 11.000 italijanskih navijačev na Wembleyju, ki je bilo po golu Federica Chiese v rednem delu igre pripravljeno vse do 80. minute, ko je Alvaro Morata izenačil in podaljšal tekmo, se je lahko začelo.
"To je bila najtežja tekma, ki sem jo kadarkoli igral," je priznaval italijanski branilec Leonardo Bonucci, eden od strelcev enajstmetrovk, ki je v 15-letni profesionalni karieri v najboljših italijanskih klubih (Juventus, Inter, Milan …) doživel malodane vse: "Zmaga, za katero trpiš, je na koncu vedno najslajša!"
Z njo so se azzuri uvrstili v svoj četrti finale na evropskih prvenstvih, dobili so le enega, in to že davnega 1968 na domačem turnirju. "Zdaj nas le še centimeter loči do velike nagrade. Samo še en centimeter," se Bonucci zaveda, da misija še ni zaključena: "Neverjetno je, kaj delamo, a s tem se ne smemo zadovoljiti. V finalu smo. A čez par dni moramo prikazati enako mero lakote in žrtvovanja, da po mnogih letih prinesemo trofejo domov."
Polfinalna zmaga je za igralca tekme okronala Federica Chieso, ta je ni pozabil posvetiti poškodovanemu soigralcu Leonardu Spinazolli, ki je zaradi težav z ahilovo tetivo že zaključil prvenstvo in je bil že tudi operiran: "Leonardo bi nam ta večer zelo pomagal, a v nogometu se dogajajo tudi takšne stvari. Upam, da ga bomo zadovoljili v finalu," je bil čustven sin nekdanjega reprezentanca Enrica Chiese: "To je brez dvomov eden od najlepših večerov mojega življenja. Na tak način zastopati 60 milijonov Italijanov so bile moje sanje, za katere si nisem mislil, da se bodo kadarkoli uresničile." Da ima posebno skupino nogometašev, ki je tega sposobna, je zadovoljen tudi selektor Roberto Mancini: "Vsi želijo zmagovati. A ta ekipa fantov želi narediti nekaj posebnega. In uspeva jim."
Uspeva tudi njemu – ko je leta 2018 prevzel Italijo, je ta ravno zgrešila uvrstitev na svetovno prvenstvo, na lestvici Fife pa je zasedala najnižji položaj v zgodovini rangiranja, 21. mesto. „Moja ideja je bila, da bi ciljali na veliki uspeh na svetovnem prvenstu 2022, a kmalu smo ugotovili, da nam to lahko uspe že na Euru," je ugotavljal v začetku junija in imel je prav.
Španci so mu postavili zagonetko in zaigrali s postavitvijo brez izrazitega, klasičnega napadalca, prevladovali večji del tekme in si priigrali tudi nekaj lepših priložnosti, a na koncu ostali praznih rok. "Bili smo dominantni. Ko smo žogo izgubili, smo jo hitro pridobili nazaj. Na igrišču smo bili boljša ekipa. A tak je nogomet," je bil razočaran Barcelonin Sergio Busquets. Da si njegovi soigralci nimajo česa očitati, je potrdil tudi španski selektor Luis Enrique: "Če bi moral, bi jih ocenil kot odlične. Ne morem jih kritizirati, lahko jih le pohvalim. Domov se vračamo z zavedanjem, da smo bili ena boljših ekip na tekmovanju." A ne najboljša.
