Zmago Gomzi
Starejši privrženci Nogometnega kluba Maribor, ki so tekme vijoličastih spremljali v obdobju od leta 1963 do 1977, se zagotovo spomnijo Mladena Kranjca, enega najboljših nogometašev v 60-letni zgodovini kluba iz Ljudskega vrta. Njegovi soigralci so med drugim bili Tomislav Prosen, Milan Arnejčič, Herbert Vabič, Bogdan Pirc, Milan Šober, Vojislav Simeunović, Herbert Klančnik, Branko Horjak ..., same legende NK Maribor, med katere je sodil tudi Mladen Kranjc.
Tudi mene je doletela čast, da sem bil njegov soigralec, vendar ne v članskem moštvu NK Maribor, ampak v mladinskem, kajti Mladen je bil leto starejši od mene in je, potem ko je leta 1963 iz varaždinskega kluba Varteks prestopil v mariborskega in se preselil v Maribor, tu in tam zaigral tudi za mladinsko ekipo vijoličastih. Že takrat je bilo bolj ali manj jasno, da so v Ljudskem vrtu dobili nogometaša, ki bo pisal pomembne strani zgodovine vijoličastega kluba.
Mladen Kranjc je bil eden od treh bratov, ki jih je športno povezoval Maribor. Njegov leta 1946 rojeni brat Željko je bil nogometaš mladinske ekipe NK Maribor, moj soigralec, Milivoj, rojen leta 1949, pa je bil igralec in trener v Rokometnem klubu Branik.
Mladen Kranjc je nogometno pot začel v rojstnem Varaždinu, pri tamkajšnjem Varteksu, leta 1963 sta ga kot izjemno nadarjenega nogometaša v Maribor, kjer si je pozneje ustvaril družino in topel dom, zvabila tedanja funkcionarja kluba Avgust Postružnik in dr. Kurt Welle. Razvil se je v sijajnega nogometaša, rojenega golgeterja, ki je za NK Maribor nastopal v prvi in drugi zvezni jugoslovanski ligi. Prvo tekmo v vijoličasti majici je odigral 25. avgusta 1963, zadnjo 20. novembra 1977, vmes pa je po sezono igral še za zagrebški Dinamo in ljubljansko Olimpijo. V majici NK Maribor je po klubski statistiki odigral 311 tekem in je po številu nastopov sedmi na lestvici kluba iz Ljudskega vrta, dosegel pa je 104 gole in je na klubski lestvici strelcev na visokem, četrtem mestu. Za NK Maribor je do leta 1968 igral v drugi jugoslovanski ligi zahod, nato vseh pet sezon v prvi jugoslovanski ligi, v kateri je bil s 54 goli najučinkovitejši igralec vijoličastih, vsaj po en gol je zabil tedanji veliki četverici, Crveni zvezdi, Partizanu, Dinamu in Hajduku.
"Mladenu sem bil kot starejši brat. V množici nogometašev, ki so se zvrstili v NK Maribor, ni bilo njemu podobnega, bil je nekaj posebnega. Z njim sem v letih, ko je NK Maribor igral v prvi in drugi zvezni jugoslovanski ligi, preživel najlepše nogometne trenutke," mi je večkrat pripovedoval Tomislav Prosen, še eden iz niza legendarnih nogometašev Maribora. Mladen je bil sijajen nogometaš; hiter kot veter, izjemno prodoren, odlikoval se je s spretnim preigravanjem, natančnimi udarci in njegovi goli so bili nekaj posebnega - na tribuni Ljudskega vrta so navijače dvigovali s sedežev. Ni slučaj, da se ga je prijelo več vzdevkov, denimo črni biser, črna gazela, Didi ...
Kranjc pri vodstvu nogometnega kluba iz Ljudskega vrta ni bil čislan le zaradi izjemnih nogometnih veščin, ampak tudi zaradi iskrenosti, poštenosti in skromnosti, zato so mu zaupali treniranje mladinske klubske ekipe, uveljavljal pa se je tudi kot zvezni nogometni sodnik tedanje skupne države. Vmes se je zaposlil v STTC Maribor in opravljal dela skladiščnega manipulanta.
Leta 1982 so Mladena zvabili v Jarenino, kjer je bil igralec in trener tamkajšnje članske ekipe vse do usodne sobote, 22. oktobra 1988. V nočnih urah se je kot voznik kolesa z motorjem vračal s tekme proti domu v Mariboru, ob speljavi na prednostno cesto pri Dolnji Počehovi pa ni bil dovolj previden, kar je bilo zanj usodno; zbil ga je avtobus avstrijske registracije in 43-letni Kranjc je obležal mrtev.
