Bil je že zraven, ko je klub praznoval 50. obletnico. V zadnjem desetletju je v svoj nogometni življenjepis dodal še številne uspehe, rekorde, mejnike. Marcos Tavares je že 13 let nepogrešljiv del NK Maribor. "Vedno pravim, da obstaja en Tavares pred Mariborom in drugi v Mariboru. Najlepše trenutke sem preživel tukaj, nabralo se je veliko posebnih tekem, najpomembnejši trenutek pa se mi je zgodil v Glasgowu, ko smo po mojem golu proti Celticu šli v ligo prvakov," je že v uvodu izpostavil dolgoletni kapetan vijoličastih.
Ob prihodu v Maribor niste vedeli nič o klubu. Zdaj veste marsikaj. Prvo pogodbo ste podpisali za pol leta, kdaj ste vedeli, da bo Maribor postal vaš dom?
"Na začetku sem mislil, da bom tu dve sezoni, maksimalno tri, a ko sem drugič postal prvak, družina je bila zadovoljna v Sloveniji, s klubom pa je bila dobra komunikacija, sem vedel, da bo Bog naredil nekaj, da ostanem. Ko sem postal kapetan, sem vedel, da gre zares. Uspehi na igrišču, zadovoljstvo družine v mestu, navijači, klub … Vse to je pripeljalo do tega, da sem želel ostati v Mariboru in z njim pisati zgodovino. Nikoli si nisem želel, da bi vsako leto igral drugje, želel sem se nekje ustaliti, najti sredino, s katero bi lahko pisal zgodovino, postal rekorder."
Liga in klub sta se v teh 13 letih spreminjala. Kdaj ste začutili, da se v Mariboru gradi ekipa za velike, tudi evropske podvige?
"Z naslovom prvaka leta 2009 so se stvari začele spreminjati. Ekipa je bila dobra, bili smo motivirani, imeli smo energijo, harmonijo … Spomnim se, da nam je takrat športni direktor Zlatko Zahovič rekel, da bomo čez tri leta igrali v evropski ligi oziroma v ligi prvakov. Ko smo si postavili cilj, so se stvari spremenile, pokazali smo, da imamo kvaliteto tudi za kaj več."
Maribor živi za NK Maribor, mesto diha za nogomet, potrebuje emocije, veselje. Dali smo mu upanje
Klub je uspešna poglavja pisal že prej, se leta 1999 že uvrstil v ligo prvakov, a če so bili navijači kdaj v preteklosti presenečeni, ko se je Maribor uvrstil med najboljše v Evropi, je po vaših uspehih zdaj marsikdo razočaran, če se ne uvrsti.
"To je človeško. Ko si vsako leto v evropski ligi ali ligi prvakov, mogoče nimaš več takšne motivacije, kot si jo imel prej. Spomnim se mojega prvega naslova slovenskega prvaka. Maribor prej dolgo ni osvojil lovorike, ko pa nam je uspelo, je bil bum, vsi smo bili veseli. Občutek je bil drugačen kot danes. Tu sem že 13 let, osemkrat sem bil prvak. Vsako leto je bilo posebno, seveda smo se veselili, a prvič je bilo vendarle najbolj posebno. Podobno je z ljudmi, ki navijajo za ekipo, ki je igrala v ligi prvakov in evropski ligi. Ker smo že bili na nivoju, ki ga je težko doseči, še težje pa preseči, smo razočarani, če smo nižje. Še vedno pa mislim, da lahko Maribor vsako leto igra v Evropi."
Torej bo Maribor še igral v ligi prvakov?
"Verjamem v to. Upam, da se zgodi že prihodnje leto. Imamo ekipo, nekaj stvari še moramo spremeniti, a želja po Evropi ostaja."
Bo tudi Marcos Tavares igral v Evropi?
"Želim si, da še enkrat igram v ligi prvakov, potem pa lahko končam kariero."
Z 31 goli ste najboljši strelec kluba v Evropi, a na prvi zadetek v skupinskem delu elitne lige ste kar dolgo čakali.
"Ja, res je, dolgo sem čakal. Spomnim se, kako mi je Zlatko Zahovič rekel: 'Tavares, ti si kapetan, pa ne boš dal enega gola v ligi prvakov?' Res sem si želel tega. Hvala Bogu in hvala Martinu Milcu, da mi je podal lepo žogo proti Sevilli."
Izpostavili ste že tekmo proti Celticu leta 2014. Je to vaša tekma kariere?
"Ja. Imeli smo ogromno željo. Ko sem se zbudil na dan tekme in šel na zajtrk, sem soigralcem videl v očeh, da je energija prava in da se bo zgodilo nekaj posebnega. Ne glede na stadion in vso zgodovino, ki jo ima Celtic, sem vedel, da bo tisto naš dan, čutil sem, da bomo šli v ligo prvakov. Hotel sem udariti v eno stran, žoga je šla na drugo, a zabil sem gol. Tudi Handanović je branil fenomenalno, ekipa je bila dovolj osredotočena in kvalitetna."
Kako pa ste doživljali dogodke, ki ste jih sprožili z tem uspehom? Maribor je zajela nogometna evforija, dolga vrsta ljudi je čakala na vstopnice za ligo prvakov …
"Uuu, v Glasgowu še nismo dobro vedeli, kaj to pomeni. Ko pa smo prišli nazaj, je bilo letališče polno. Ljudje so skakali, navijali. Takrat smo začutili, kaj nam je uspelo. To je najpomembnejša liga na svetu. Ko smo videli navijače, so se sanje uresničile."
Za evropske uspehe ste skrbeli v težkih, kriznih časih za mesto. Podjetja so propadala, veljalo je celo, da je NK Maribor edini uspešen projekt v mestu …
"Maribor živi za NK Maribor, mesto diha za nogomet, potrebuje te emocije, veselje. Za nogometaša je velika čast, da lahko zbudi mesto, mu da veselje, ki ga je potrebovalo. Dali smo mu upanje. Življenje brez upanja, veselja, energije, adrenalina gre težko skozi. Dokler bom tukaj, bom naredil vse, da bo mesto veselo."
Tudi NK Maribor je spoznal krizne čase. Kako ste nogometaši doživljali obdobje, ko se je klub še dvigoval iz brezna dolgov?
"Bil sem prvi Brazilec, ki je prišel v klub. Dosti je bilo papirologije, urediti je bilo treba vizum … Sploh nismo točno vedeli, kaj vse je treba narediti. Je pa dobro, da je ekipa rasla skupaj. Zelo pomembno je bilo, da smo cenili drug drugega. Ko sem prišel v Maribor, se je prenavljal stadion, zdaj, 13 let kasneje, se spet prenavlja. To pomeni, da se en ciklus končuje, drugi pa bo šel naprej. Vesel sem, da sem bil od začetka do konca del te prenove, da sem pomagal klubu, da je rasel. Zdaj smo organizirani, smo institucija v Sloveniji. To je zame zelo pomembno."
Jasmin Handanović pravi, da se je že navadil na novo vlogo, sprejel dejstvo, da ni več prvi vratar. Kako pa vi doživljate drugačno vlogo v moštvu? Ne dobite več toliko minut na igrišču.
"Boli, boli! Ni v redu, da sedim na klopi, še vedno imam željo, da bi zabil čim več golov. Hočem igrati, a na drugi strani razumem, da imajo mladi več kondicije. Zdaj jim pomagam na drugačen način, več govorim, več pokažem, učim, pomagam z izkušnjami. Poudarjam jim, da kvaliteta ni dovolj, če zraven ni energije in motivacije. Razumem, kaj moram delati v drugi funkciji v klubu."
Je še vedno vaš cilj, da se v slovenski ligi prebijete do 200 golov?
"Še vedno!"
Do mejnika jih manjka 45. Kako ga boste dosegli?
"Več moram igrati, hahaha."
No, mejnikov z vašim podpisom je že zdaj dosti. Ste igralec z največ nastopi in največ goli za NK Maribor, strelski rekorder slovenske lige ...
"Top! Nisem veliko razmišljal o rekordih, a ko jih dosežeš, si res vesel. To je rezultat dela. Za to vsak dan treniram, vsak dan hočem več in še več. Pogled na rezultate me umiri, mi da potrditev, da sem na pravi poti."
V Mariboru se ne posvečate le nogometu, ste še pastor vaše cerkve, preizkusili ste se v podjetniških vodah … Se že pripravljate na življenje po karieri poklicnega nogometaša?
"Vsi nogometaši, s katerimi sem se pogovarjal, so mi rekli, da je zelo pomembno, da že med kariero veš, kaj boš delal po njej. Samo talent za nogometaša ni dovolj, imeti moraš pravo razmišljanje, življenje izven igrišča, biti moraš discipliniran. Kar je bilo pred 50 leti, ko so bili nogometaši samo nogometaši, je že mimo. Na tekmi, ki traja 90 minut, ima en nogometaš žogo v nogah maksimalno tri minute. Kaj pa preostalih 87 minut? Vedeti moraš, kam boš tekel, kako se boš obnašal, kako razmišljal. Vse je v glavi, v možganih. Tudi zaradi tega veliko študiram o čustveni inteligenci. Klubi ne gledajo zgolj na talent, ampak tudi na osebnost, zato hočem nogometašem in drugi športnikom pomagati, da bodo dobri tudi takrat, ko nimajo žoge."
Vas je do takega razmišljanja pripeljala tudi vaša mladost?
"Tudi. Veliko stvari sem naredil narobe, delal sem napake, ker nisem imel čustvene inteligence oziroma prave mentalitete. Hvala Bogu, v Mariboru sem že imel boljšo glavo in zato je v moje življenje prišel uspeh. Žena mi je veliko pomagala glede vizije, vrednot v življenju. Ker vem, kako pomembno je to, želim pomagati športnikom v Sloveniji, da ne bodo delali istih napak, kot sem jih delal jaz."
Ob velikih obletnicah se spominjamo mejnikov in legend. Kdo je za vas legenda NK Maribor?
"Direktor Zahovič, Handanović, Viler, Milec, Rajčević, Mertelj, Šuler, Filipović, Vršič, Mendy, Ibraimi … Cela prva ekipa, ki je igrala proti Celticu, hahaha. Edina stvar, ki smo si je želeli, je bila liga prvakov. Zato smo delali, laufali, vseeno nam je bilo, kdo je dal gol, kdo je preigraval, pred nami je bil le en cilj. Pogovarjali smo se samo o tem."
Kako pa je bilo s trenerji?
"Spomnim se Branka Horjaka, ki na začetku ni dobro vedel, kako se izgovori moje ime. Hej, Treves, mi je govoril, hahaha. Niti ene besede v slovenščini nisem razumel, a bilo je okej. Potem je prišel Darko Milanič, s katerim sva bila dolgo skupaj. Hvaležen sem mu. Ante Šimundža, ki je ligo prvakov doživel že kot igralec, je zmagovalec, v sebi ima neverjetno energijo. Z njim je bilo top. Tudi dobre trenerje iz Hrvaške smo imeli, Čačića, Jurčića, Jakirovića. Vsak trener ima svoje zamisli, svojo taktiko, način igre, vsi pa so nam nekaj dali, naredili nekaj za klub. Mauro Camoranesi nam je predstavil čisto drugi način igre, rastemo z njim. Upamo, da bo tako tudi naprej."
Kot legendo bi številni navijači izpostavili vas. O vas so se pisale pesmi, večkrat so vas izglasovali za Vijol'čnega bojevnika, postali ste ikona ne le kluba, kar mesta.
"Vedno sem sanjal, da bom naredil nekaj več. Ne delam zaradi denarja ali česa drugega, ampak da bi pomagal ljudem, da imajo boljše življenje, so veseli. Kar solze mi gredo v oči, ko govorim o tem. Prišel sem iz favele, iz nič, zdaj pa me imajo ljudje tako radi. To je več, kot sem si kadarkoli predstavljal. In zato vedno govorim, da obstaja drugi Tavares po prihodu v Maribor."
