Stavnice so imele prav. Čeprav je AIK Solna, 128-letni klub iz predmestja Stockholma, še po prvi kvalifikacijski tekmi zaostajal za predlani ustanovljenim Araratom iz Armenije, je postal naslednji tekmec Maribora v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov. Dva gola Henoika Goitoma, na Švedskem rojenega Eritrejca, ki ima vlogo kapetana, sta na povratnem dvoboju poskrbela za preobrat, na koncu je 3:1 Švedom zadostovalo za napredovanje.
In kdo sploh so ti nogometaši iz kraja, ki je šele sredi druge svetovne vojne dobil mestne pravice? Kdo bo torej v sredo ob 20.15 gostoval v Ljudskem vrtu? Gre za moštvo, ki ima razmeroma veliko skupnega z vijoličastimi. Ne le rumenih barvnih odtenkov na grbu in dresih, ampak tudi uspeh. Enako kot takrat četa Bojana Prašnikarja je tudi AIK leta 1999 spisal vrhunec klubske zgodovine z uvrstitvijo v ligo prvakov. A v nasprotju z ekipo s Klitonom Bozgom, Antejem Šimundžo, Stipetom Balajićem, Amirjem Karićem, Marinkom Galićem, Markom Simeunovićem in kar je še legendarnih imen zlate generacije AIK ni prišel do štirih točk, ampak le do ene. Doma je pot do gola zaprl Fiorentini, sicer pa v težki skupini z Barcelono in Arsenalom ni imel nikakršnih možnosti.
Zveze pri Uefi niso pomagale
In to kljub takrat najpomembnejšemu navijaču v Evropi – nedavno preminuli Lenart Johansson, takrat predsednik evropske nogometne zveze Uefe, je bil celo življenje podpornik kluba. Pa ne le podpornik, med letoma 1967 in 1980 je bil tudi predsednik kluba, s čimer si je tudi tlakoval pot v evropsko nogometno politiko. No, niti zveze in poznanstva niso kaj prida pomagali – liga prvakov se, v nasprotju z Mariborom, tja več nikdar ni vrnila.
14
milijonov evrov sta vredni tako ekipa Maribora kot AIK-a
Številka ena so - Glodavci
A brez podcenjevanja! Ko iz enačbe odstranimo minule uspehe in vanjo dodamo ocenjeno vrednost moštva, ki jo ponudi spletna stran Transfermarkt, vsa prednost Mariborčanov izpuhti. V primerjavi z osem milijonov vrednimi Domžalčani, ki 18-milijonski Malmö označujejo kot bogataše in multimilijonarje, sta sredina tekmeca s 14-milijonskima ekipama povsem enakovredna. In če pod Kalvarijo veliko stavijo na pomoč s tribun, kaj šele reči za Švede? Na stadionu za 50.000 ljudi je cifra 20.000, ki v Ljudskem vrtu pomeni rekordno znamko iz časov stojišč, povsem povprečen obisk. Glede na to, da prihajajo s severa, Glodavci, kot je vzdevek teh navijačev, najbrž niso tako vročekrvni kot Štajerci pod Kalvarijo, a koliko AIK stavi nanje, priča že podatek, da je številka ena na dresih upokojena oziroma rezervirana le zanje.
