(INTERVJU) Savo Milošević: Sem trmasti Bosanec, ki ne verjame nikomur

Potem ko je Savo Milošević sredi junija postal trener nogometašev Olimpije, je za medije govoril le na tiskovnih konferencah. Po prvi četrtini državnega prvenstva je nekdanji nogometni as, ki ima korenine v Bijeljini v Bosni in Hercegovini, spregovoril v ekskluzivnem intervjuju za Dnevnik. Že pri 15 letih je iz malega kluba Podrinje v BiH odšel v Partizan Beograd in tam je hitro potrdil izjemno nadarjenost za napadalca ter naredil vrhunsko kariero. "Od vseh sprememb v življenju, igral pa sem v štirih državah - Angliji, Španiji, Italiji in Rusiji -, je bila to največja. Da sem se v Beogradu dobro znašel in me niso premamile pasti velemesta, je odločila dobra vzgoja, ki sem je bil deležen doma," je izpostavil Milošević.

V 17 let dolgi profesionalni igralski karieri (Partizan, Aston Villa, Zaragoza, Parma, Espanyol, Celta, Osasuna, Rubin Kazan) ste na 588 tekmah dosegli 226 golov. Ste zadovoljni z igralsko kariero?

"Glede na to, kje sem začel, sem. Vedno je lahko boljše. Ničesar ne obžalujem. Nisem imel niti ene poškodbe, vsako leto sem odigral 30 tekem in več. Ponosen sem, da sem stalno igral v močnih ligah. Najlepše mi je bilo v španski ligi, saj so tam zelo podobni način igre, razmišljanja, življenje in mentaliteta, kot so na območju nekdanje Jugoslavije."

Izjemna je tudi vaša kariera reprezentanta s 102 tekmama in 37 goli. Kam spadata dva gola, ki ste ju dosegli na evropskem prvenstvu leta 2000 za remi 3:3 proti Sloveniji, kjer ste bili najboljši strelec turnirja s petimi goli?

"To je majhna anekdota. V zgodovino evropskega nogometa bo vpisana zaradi vsega, kar se je dogajalo. Večji del tekme je Slovenija dominirala. Mi za remi nimamo nobenih zaslug, ampak nam je Slovenija dovolila, da smo se vrnili po 3:0. V Sloveniji mi pogosto omenijo ta dva gola, vendar mi ju nihče ne zameri. Običajno gre za pogovor skozi šalo, čeprav je bilo tedaj Slovencem težko."

Ob koncu igralske kariere ste tudi vstopili v politiko, saj ste bil v Srbiji član Demokratične stranke Borisa Tadića.

"Bolj sem se vključil, ko je bil ubit premier Zoran Đinđić, ki je bil moj prijatelj. Bil sem del tistih, ki so se borili proti režimu Slobodana Miloševića, in eden redkih športnikov, ki so se javno izrekli proti takšni politiki. Vstop v politiko je bil velika napaka, saj je svet politike povsem drugačen, kot je moj značaj. Od delovanja v politiki nisem imel nobene koristi, prej težave."

Kdaj ste se odločili, da boste trener?

"Leta 2014, ko sem začel delati v Uefi v tehnični službi za analizo, na čelu katere je bil Alex Ferguson. V skupini je bilo 15 ljudi iz vse Evrope in mnogi so mi tedaj dejali, zakaj ne bi bil trener, ker bi to lahko počel fenomenalno."

V svoji trenerski karieri ste bili pomočnik selektorja Črne gore, v Nogometni zvezi Srbije ste bili tudi direktor reprezentanc in trener Partizana.

"Ponosen sem na delo v Nogometni zvezi Srbije, saj smo v petih letih naredili evropske prvake do 19 let 2013. v Litvi in svetovne do 20 let 2014. na Novi Zelandiji. Oblikovali smo dobro skupino trenerjev in igralcev, ki je danes okostje reprezentance. Naredili smo nekaj pametnega za srbski nogomet."

Klubska izkušnja s Partizanom.

"Fenomenalna, velika in zelo zahtevna. Partizan je velik klub, kar potegne za seboj veliko stvari - pozitivnih in negativnih. Leto in pol dela mi je prineslo toliko izkušenj kot kje drugje pet. Ker sem bil na začetku trenerske kariere, je bilo to zame dobro."

Zakaj ste izbrali Olimpijo?

"Po odhodu iz Partizana, kjer sem spoznal, da trenersko delo lahko opravljam dobro, je minilo sedem mesecev. Ker sem za začetku trenerske kariere, je zame najpomembnejše, da delam. Z Olimpijo smo se hitro dogovorili."

Milan Mandarić pogosto menja trenerje. Ali ste vedeli, v kakšno okolje prihajate?

"Vsi so mi to rekli večkrat. Sem trmast Bosanec, in dokler se ne prepričam sam, ne verjamem nikomur. Verjamem vase in v svoje delo. Mandarić ni edini na svetu, ki menja trenerje. Žal poznam veliko takšnih. Tudi Maribor letos veliko menja trenerje. Partizan je pred nekaj leti zamenjal šest trenerjev v enem letu. Nisem zagovornik menjav. Za dosego rezultatov sta potrebna čas in kontinuiteta. Ljudje v klubih morajo sprejeti, da je nogomet zelo zapleten proces oblikovanja ekipe in igre, ki traja. Tega ni mogoče narediti v dveh ali treh mesecih, zato je potrebno potrpljenje."

Kakšno stanje vas je pričakalo v Olimpiji?

"Turbulentno in težko. Ekipa ni bila oblikovana. Ne spadam med ljudi, ki bi jokali in se pritoževali. Na vse prepreke in težave gledam kot na izziv, da najdem rešitev. V kratkem času smo naredili veliko. V glavi se mi vrti visoki in boleči poraz 1:6 med pripravami proti Lokomotivi iz Moskve. Ko zdaj gledam na tekme Olimpije, smo v treh mesecih naredili lep napredek. Najpomembnejše je, da se pri trenerju vidi napredek od trenutka, ko je prevzel ekipo. Bistvo trenerskega dela je, da narediš boljšo ekipo in vsakega posameznika."

Koliko besede ste imeli pri izbiri igralcev?

"Položaj je specifičen, saj je veliko igralcev odšlo. Pripeljal sem pet igralcev, ki lahko delajo razliko. V kadru 25 igralcev so štirje, pet - o imenih ne bi govoril, saj niso slabi fantje -, ki ne morejo izpolniti zahtev prve lige. Dejansko imamo 20 igralcev, med katerimi je sedem, osem mladih do 19 let. Skozi prestopni rok ekipe nismo oblikovali do konca. Olimpija ni edini klub, ki se ji je to pripetilo, bomo pa pozimi popravili nekatere stvari. Zato sem gledal štiri, pet tekem mladincev in prvi ekipi priključil dva, ki bosta, verjamem, lahko kmalu igrala. Gavrić je debitiral v soboto, Kompan bo priložnost verjetno dobil že proti Domžalam. Sešlar postaja eden ključnih igralcev, škoda, da še ni bilo prostora za Bončino, tudi Fogec bo dobil priložnost. Že lani sta igrala Ostrc in Pavlović. Logično je, da delam z mladimi, od katerih bo klub imel koristi, kot pa s tistimi, ki mu ne morejo prinesti ničesar."

Ali vam manjka športni direktor?

"Meni osebno ne. Situacija je zelo podobna, kakršno sem našel v Partizanu. Ker sem bil športni direktor v Nogometni zvezi Srbije, poznam, kakšna sta delo in vloga tega položaja."

Olimpiji najbolj manjka klasični napadalec in Nukić je v tej vlogi po sili razmer.

"Žal se nam ni uspelo dogovoriti z napadalci, ki sem si jih želel. Ne spadam med tiste, ki bi igralce pripeljali na silo. Pripeljali smo igralce, ki so nam takoj prinesli kakovost. To smo naredili z Aldairjem, Nukićem, Ziljkićem, Crnomarkovićem, Tomićem ... Z njimi sem več kot zadovoljen."

Kakšen je status senegalskega napadalca Talla?

"Njegova edina težava je, da je četrti tujec. V tem trenutku bolj potrebujemo Ziljkića, Crnomarkovića in Boakyeja, ki igrajo fenomenalno. Tall ima potencial in hitrost, z njim je treba veliko delati. Ima fenomenalno mentaliteto in na vsakem treningu dela stoodstotno, profesionalno in zbrano."

Kako bo Olimpija z okrnjenim kadrom preživela do zime?

"Najbolj pomembno je, da ne bo poškodb nosilcev igre. Naš kondicijski trener Marko Stojanović je strokovnjak prav za preventivo pred poškodbami. Upam, da smo tukaj naredili enako kot v Partizanu, kjer smo igrali od junija do decembra dvakrat na teden, pa nismo imeli niti ene poškodbe. Doslej nismo imeli resne poškodbe in trudili se bomo naprej, da se jim s preventivo izognemo."

Odigrana je prva četrtina prvenstva. Vaša ocena Olimpije?

"Glede na vse, kar se je dogajalo med pripravami, in na veliko potrošnjo v Evropi sem veliko bolj zadovoljen kot nezadovoljen. Žal mi je za tekmi z Muro in Koprom, proti kateremu smo odigrali zame najboljši prvi polčas, lahko bi iztržili več. Edina tekma, za katero ni opravičila, je z Bravom, ker sem izbral napačno ekipo. Vsaki ekipi se na sezono zgodita dve, tri takšne tekme. Še vedno smo v oblikovanju, manjka stabilnost, da bi vzdržali v kontinuiteti vseh 90 minut, da ne bi padali in nato v nizu povezali tri ali štiri tekme. Bilo je nekaj fenomenalnih tekem in polčasov. Vse gre na boljše. Zadnja tekma s Celjem, ki je za okrepitve potrošil več denarja kot celotna liga skupaj, je zame najboljša, saj so igralci pokazali, kaj vse je možno narediti, ko je motiv pravi in pokažejo značaj na igrišču."

Kako vidite slovensko ligo?

"Izenačenost je tisto, kar loči slovensko ligo od vseh drugih v Evropi. Izenačenost prinaša tekmovalnost, to pa kakovost. Liga je idealna za razvoj in napredek mladih igralcev, saj se tako kalijo najhitreje. Kdor jo preživi, postane resen igralec. Zelo dobro je, da nogometna zveza in inštitucije nobeni ekipi ne dajejo privilegijev. Igrišče je edino merilo, zato so bili prvaki Gorica, Celje, Mura, Domžale, Koper, Olimpija in Maribor."

Ali je Olimpija lahko prvak?

"V Ljubljano sem prišel z namenom, da postanemo prvaki. Realnost je takšna, da bo s tako velikim številom mladih igralcev zelo težko vzdržati 36 tekem v kontinuiteti, da ne bo velikih padcev. Ali bo to dovolj za lovoriko, trenutno ne morem odgovoriti. Tri, štiri ekipe so pred nami glede na izkušnje, daljšo klop in uigranost. Mura je skupaj že več let. Maribor je vedno močan. Koper je letos naredil fenomenalno selekcijo in vsa čast trenerju Zeljkoviću, ki je za malo denarja pripeljal prave igralce, ki jih je pravočasno prepoznal v drugi ligi. V tem se vidi moč trenerja, saj je veliko lažje iz denarnice vzeti 500.000 evrov za nakup igralca. Uspešen bo tisti, ki bo imel čim daljšo kontinuiteto dobrih rezultatov in bo hitro zaustavil padce, do katerih bodo prišle vse ekipe. V krizah se pokaže značaj igralcev in trenerjev."