Marko Kovačevič
November 1999 je slovenski nogometni reprezentanci dokončno odprl vrata v svet. V nedeljo bo minilo natančno 20 let od nepozabnega večera v Kijevu, ki ga je z golom začinil Miran Pavlin. S prvencem v slovenskem dresu je poskrbel, da se je prednost Ukrajine na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za Euro 2000 stopila, remi z 1:1 pa je bil po bežigrajski zmagi z 2:1 dovolj, da se je Slovenija zavihtela med največje. "Oh, že 20 let je od tega. Takratni časi so bili res posebni. Nihče ni pričakoval, da nam bo uspelo, že uvrstitev v dodatne kvalifikacije je bila presenečenje. Tekmi proti Ukrajini sta bili zahtevni, predvsem tista v Kijevu. Snežilo je, mraz je bil. Ukrajinci so imeli z zvezdnikoma Andrejem Ševčenkom in Sergejem Rebrovom res dobro ekipo. Mi smo bili avtsajderji, a smo bili vsi, od selektorja navzdol, prava klapa. Ta klapa je prinesla rezultat," se je nepozabnih bitk, ki so Sloveniji prinesle prvo vstopnico za veliko tekmovanje, spomnil danes 48-letni Gorenjec.
Bela žoga in s snegom pokrito igrišče v Kijevu. Gledalci so potrebovali nekaj časa, da so doumeli, da se je žoga skotalila čez golovo črto. Kako ste ključni trenutek tekme doživljali vi?
"Žoga je prišla do mene, ker je Rudi (Mladen Rudonja) falil udarec, jaz pa sem reagiral instinktivno. Mogoče bi bil gol danes, ko si sodniki pomagajo z VAR-om, razveljavljen zaradi pasivnega ofsajda, saj je bil Džoni Novak pred golom. Verjetno ga niso upali razveljaviti, ker so nas že pri enajstmetrovki za Ukrajino okradli. V Kijevu bi morali v prvem polčasu dobiti enajstmetrovko. Na obeh tekmah smo bili boljši. Zasluženo smo šli naprej. Ko seštejemo skupinski del in dodatne kvalifikacije, ne moremo več govoriti o sreči. Tudi če je včasih videti, da se malo več braniš, na veliki turnir ne moreš iti nezasluženo."
"Lahko znaš manj, a velika želja mora biti osnova naroda, kot je slovenski, islandski …"
"Fuzbal se mora jutri spet igrati. Čisto fajn je, da gredo oni naprej brez mene, jaz pa brez njih"
