Šest let so čakali nogometaši Maribora na dvojno krono. In vsaj še eno leto bodo morali čakati. Olimpija je sezono 2018/19 zaključila z lovoriko. Državni prvaki so v finalu pokala Slovenije v Celju padli z 1:2. Olimpija je postala šele peti klub v samostojni Sloveniji, ki je na pokalni prestol stopil dvakrat zapored.
Petnajst let po golu Boštjana Cesarja, ki je zlomil Italijo, je na celjskem stadionu spet grmelo. Ko se v finalu pokala Sovenije udarita največja slovenska kluba pač ne more biti drugače. Drugi največji nogometni objekt v državi sicer ni bil povsem poln, se pa je na njem zbralo 8623 ljudi. Če so se navijači iz Maribora in Ljubljane pred tekmo še brez zbadljivk in ostale folklore, ki spremlja večni derbi, družili ob istem točilnem pultu, je bilo na tribunah vse prej kot prijateljsko. Privrženci vijoličastih so izkoristili številčno prednost, viole so s pomočjo navijačev na zahodni in vzhodni tribuni narekovale ritem. A tudi zeleni zmaji so bili glasni.
Maribor je imel prvo priložnost, a strel Jasmina Mešanovića z glavo ni zmedel kapetana Olimpije Nejca Vidmarja. Tudi strel Dina Hotića z roba kazenskega prostora ni bil natančen. V 17. minuti je pesem s severa preglasila navijanje na ostalih delih Arene Z'dežele. Stefan Savić je izkoristil natančno podajo Tomislava Tomića, se znebil branilca in matiral vratarja Kenana Pirića. Napadalni vezist je Olimpijo odpeljal v vodstvo. Eksperiment Darka Milaniča, ki prvič v tej pomladi v prvo enajsterico ni uvrstil Aleksandra Rajčevića, na položaj osrednjega branilca pa ob Saši Ivkoviću poslal Alexandruja Cretuja, je doživel prvi udarec.
Olimpija je v prvem polčasu preživela (pol)priložnosti Štajercev, Pirić pa je na drugi strani ustavil akcijo po prodoru Tomića. Brez pirotehnike na igrišču tudi na pokalnem derbiju ni šlo. Obe navijaški skupini sta se preizkušali v nešportni disciplini, metu bakle v daljavo. Zmagovalca ultrasi niso razglasili. Pozivi uradnega napovedovalca niso pomagali, tudi prošnje Luke Zahovića, ki je sinoči nosil kapetanski trak, niso ustavile viol, ki so z rafalom bakel v kazenski prostor Olimpije v drugem polčasu za kakšno minuto prekinile tekmo. Dobro uro je trajalo, da je Maribor sestavil prvo nevarno akcijo, se približal izenačenju. Po kotu je z glavo udaril Aleks Pihler, Vidmar pa je žogo ujel.
Olimpija je prepustila posest žoge Mariboru in čakala na protinapade. Po napaki Cretuja ga je dočakal Savić, a ga je pred strelom ujel Martin Milec in izbil žogo. V lovu na izenačenje je Milanič na igrišče poslal tretjega in četrtega napadalca, ob Zahoviću in Mešanoviću v ogenj poslal še Marcosa Tavaresa in Jana Mlakarja. A namesto štajerskega juriša se je zgodil ljubljanski žur. Savić je zaključil akcijo v 75. minuti. Z natančnim strelom z roba kazenskega prostora je Avstrijec s srbskimi koreninami odpeljal zeleno-bele v vodstvo z 2:0. Viole so "žalovale" s pirotehnično okupacijo igrišča, še enkrat prekinile tekmo. Še ko so Zahović, Tavares in Mešanović čistili za njimi, z igrišča vlekli trakove, so proti igrišču leteli projektili. Green dragons niso ostali dolžni, na severni tribuni so jih mirili policisti. Pirotehnično razgrajanje je pošteno zavleklo tekmo. Na začetku osemminutnega podaljška se je Maribor približal, Tavares je zadel za 2:1. Rezervist Rok Kidrič bi lahko dokončno potrdil zmago Olimpije, a mu je veselje s panterskim skokom preprečil Pirić. A zmajev zapravljena priložnost ni bolela, prednost so zadržali do konca tekme.