"Že skoraj dve leti se vsi borimo s pandemijo, ki jo povzroča virus. Bakterije pa se tudi nenehno borijo z virusi"

(uč)
11.01.2022 16:50

Raziskovalka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Anna Dragoš bo s sodelavci raziskovala vpliv parazitskih virusov na bakterije. Za raziskovalni projekt Evropskega raziskovalnega sveta je prejela 2,2 milijona evrov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Doc. dr. Anna Dragoš je zaposlena na Oddelku za mikrobiologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

Željko Stevanić /IFP

Doc. dr. Anna Dragoš z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je kot vidna raziskovalka interakcije virusov in bakterij pridobila sredstva prestižnega Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Za projekt PHAGECONTROL - Razvoj manipulacije gostitelja z bakteriofagom (The evolution of host manipulation by bacteriophage) je prejela 2,2 milijona evrov, od tega 1,5 milijona za raziskavo in 0,7 milijona za mikroskop, ki bo omogočal tridimenzionalno delo z najmanjšimi delci, kot so virusi, so sporočili z Univerze v Ljubljani.

Projekt bo vzpostavil nove metode in ustvaril nova molekularna orodja za preučevanje prenosa virusov, ki bi v prihodnosti lahko izboljšale tudi napovedi širjenja epidemij. Razumevanje bakterijskih virusov, ki se vgradijo v bakterijski DNK, bo lahko izboljšalo razumevanje vloge virusov v evoluciji človeka, odkrili pa bi lahko tudi nove protimikrobne spojine, ki jih prenašajo virusi in bi lahko našle uporabo v medicini, tudi kot alternativa antibiotikom.

Raziskovalni projekt PHAGECONTROL - Razvoj manipulacije gostitelja z bakteriofagom bo zaposloval pet raziskovalk oziroma raziskovalcev, ki jih bo vodila doc. dr. Anna Dragoš. Raziskovali bodo viruse, ki vstopajo v bakterije in z vgradnjo virusne DNK v bakterijsko DNK spreminjajo lastnosti bakterij. Nekatere spremenjene lastnosti bakterij so lahko pozitivne in ugodne za človeka, spet druge pa se iz neškodljivih bakterij lahko spremenijo v patogene, so sporočili z univerze.

"Že skoraj dve leti se vsi borimo s pandemijo, ki jo povzroča virus. Tudi bakterije se nenehno borijo z virusi, ki vanje vstopajo, prevzamejo kontrolo, se razmnožujejo in naredijo na stotine virusnih delcev, ki med sproščanjem bakterijo uničijo. Obstajajo pa tudi drugačni virusi, ki spijo znotraj bakterijske celice; podobno kot virus HIV pri ljudeh, preden se razvijejo simptomi aidsa. Večina bakterij, skoraj 70 odstotkov, je okuženih s tako imenovanimi spečimi virusi, ki so za nas velika uganka. Vemo, da spremenijo bakterijske celice. Ugotavljali bomo, kako lahko spremenijo bakterije in ali gre za simbiozo ali manipulacijo s paraziti," je med drugim povedala doc. dr. Anna Dragoš. Za uspeh ob pridobitvi tako prestižnega projekta sta ji čestitala dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Nataša Poklar Ulrih in rektor Univerze v Ljubljani Prof. dr. Gregor Majdič

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta