
Ker banke depozite še vedno obrestujejo po izjemno nizkih obrestnih merah, se vse več občanov kot nepoučeni vlagatelji odloča za nakup zakladnic menic, ki jih državna zakladnica vsak mesec prodaja na avkcijah. Na ministrstvu za finance so za Večer pojasnili, da so nepoučeni vlagatelji na avkciji 14. marca kupili 3-, 6- in 12-mesečne zakladne menice v vrednosti 28 milijonov evrov. To je 17 odstotkov od celotnega zneska izdaj v marcu v višini 159,997 milijona evrov. "Do marca letošnjega leta je bilo zanimanje nepoučenih vlagateljev za zakladne menice zelo majhno in praviloma niso sodelovali na avkcijah zakladnih menic," so nam povedali na ministrstvu.
Na avkciji v februarju so nepoučeni investitorji vložili le 1,36 milijona evrov v izdajo 3-, 6- in 12-mesečnih zakladnih menic, ki je skupaj znašala 86,360 milijona evrov. "Kot ključni razlog za zanimanje nepoučenih investitorjev vidimo v razliki med obrestno mero za zakladne menice in depozite enakih ročnosti, ki jih ponujajo banke," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Kmalu aprilska avkcija
Na aprilski avkciji bo državna zakladnica v skladu s sprejetim koledarjem avkcij za leto 2023 predvidoma izdala 3-, 6- in 18-mesečne zakladne menice. Odločitev o izdaji in o skupnem znesku izdaje bo sprejeta in objavljena najmanj pet delovnih dni pred avkcijo (najpozneje 4. aprila 2023) na spletni strani ministrstva za finance. "Višina in vrsta zakladnih menic se določa v skladu s potrebami za financiranje državnega proračuna, oddanimi ponudbami oziroma ponujenimi cenami na avkciji in razmerami na finančnih trgi," razlagajo na ministrstvu. Dodajajo, da se na globalnih trgih zaradi varnosti naložb povečuje zanimanje za državne dolžniške vrednostne papirje. Zadnji dogodki v ZDA in Švici, to je propad dveh bank in reševanje Credit Suisse, na izdaje zakladnih menic po oceni ministrstva za finance predvidoma ne bodo imeli vpliva.
Na kaj morajo biti pozorni vlagatelji
France Križanič, ekonomist in nekdanji minister za finance, je za Večer pojasnil, da morajo biti vlagatelji pri odločitvi za vlaganje sredstev v zakladne menice pozorni na obrestno mero. Pri devetodstotni lanski inflaciji na letni ravni bi morala biti približno tako visoka tudi obrestna mera na zakladne menice. "Pričakovati je sicer, da se bo inflacija umirila. Od teh pričakovanj je odvisno tudi, ali nam je pri vlaganju v zakladne menice sprejemljiva nižja obrestna mera od devetih odstotkov na letni ravni," pravi Križanič. Vprašanje je tudi, kakšne so alternativne možnosti za našo naložbo. Pri teh alternativah je lahko donos tvegan, ali pa imajo nižjo obrestno mero od devetih odstotkov.
Nepoučeni vlagatelji so na avkciji 14. marca kupili 3-, 6- in 12-mesečne zakladne menice v vrednosti 28 milijonov evrov. To je 17 odstotkov od celotnega zneska izdaj v marcu v višini 159,997 milijona evrov.
Na avkciji v februarju so nepoučeni investitorji vložili le 1,36 milijona evrov v izdajo 3-, 6- in 12-mesečnih zakladnih menic, ki je skupaj znašala
86,360 milijona evrov.
Na aprilski avkciji bo državna zakladnica v skladu s sprejetim koledarjem avkcij za leto 2023 predvidoma izdala 3-, 6- in 18-mesečne zakladne menice.
Križanič razlaga, da so zakladne menice kratkoročni vrednostni papir, ki ga izda država. Rok dospelosti je do enega leta. Za daljši rok izdaja obveznice. Tudi te namerava slovenska država kot ljudske obveznice ponuditi občanom. "Izraz ljudske obveznice se uporablja za izdajo, ki je prilagojena vlaganju prebivalstva. Te naložbe so bolj varne od vlaganj v vrednostne papirje podjetij in bolj varne od vlaganj v banke," nam je pojasnil France Križanič.

Ob tem spomni, da ima Slovenija problem tako imenovane bančne sanacije iz leta 2013, ko je država na osnovi stresnega testa ob predpostavki, da bo bruto domači proizvod (BDP) v prihodnjih dveh letih upadel za 6,6 odstotka, kar se nato ni zgodilo, razlastila tudi lastnike obveznic, ki so jih izdale banke v sanaciji. "To je bil hud udarec za zaupanje na našem kapitalskem trgu. Zlasti za zaupanje v državo," pravi nekdanji minister za finance. Deset let kasneje se je to zaupanje po njegovi oceni morda vsaj do neke mere vrnilo. Če bi institucije naše pravne države lastnike obveznic zaščitile, bi se seveda vrnilo takoj. "A postopki na sodišču kar stojijo in stojijo," poudarja. Glede zanimanja za novo izdajo zakladnih menic pa pričakuje, da se bodo investicije v slovenske zakladne menice zaradi nizkih obrestnih mer na vloge v bankah in tveganj pri vlaganju v vrednostne papirje podjetij povečevale.
Bankroti držav so zelo redki
Ekonomist Matej Lahovnik, ki je pred kratkim postal član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade, je za Večer prav tako pojasnil, da so v času, ko so depoziti slabo obrestovani in jih najeda še inflacija, zakladne menice zelo dobra alternativa. Donos je odvisen od cene na avkciji, če gre za nakup na primarnem trgu. Zakladno menico praviloma mali vlagatelji držijo do dospetja. "Dokler ne bankrotira država, je naložba 100-odstotno varna. Bankroti držav so v svetu zelo redki, značilni za kakšno Argentino ali eksotične države. Vlaganje v zakladne menice Slovenije pa je povsem varno, ker smo člani EU, evroobmočja in še OECD tako, da so naše javne finance na radarju različnih mednarodnih institucij in je tveganje, da obveznosti ne bi bile poplačane, zanemarljivo," je prepričan Lahovnik.

V državne zakladne menice lahko mali vlagatelji vlagajo neposredno ob izdaji za razliko od državnih obveznic, ki so praviloma za male vlagatelje dostopne le na borznem trgu. Ker država zavlačuje z izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic, Lahovnik pričakuje, da bo v vmesnem času vse več malih vlagateljev vlagalo v zakladne menice. Bodo pa ljudske obveznice bolj dolgoročni vrednostni papir kot zakladne menice. Dospelost ljudskih obveznic bi lahko bila od pet do deset let. "Slovenci že imamo dobre izkušnje z državnimi obveznicami v času po osamosvojitvi, ko jih je v devetdesetih letih izdala država in so bile že v primarni emisiji dostopne tudi za male vlagatelje," je spomnil Lahovnik. Pričakuje, da jih bo država izdala z namenom financiranja infrastrukturnih projektov, na primer drugi blok jedrske elektrarne, za zeleni prehod ali pa tudi kot alternativo zadolževanju na finančnih trgih.
"Na bankah v Sloveniji imajo prebivalci okoli 26 milijard evrov depozitov, podjetja pa še deset milijard evrov, zato je pričakovati, da se bo ob zelo nizkih obrestnih merah na depozite vse več privarčevanih sredstev stekalo v zakladne menice in tudi v ljudske obveznice, če jih bo država ponudila za nakup," pravi Matej Lahovnik.