Ukrepe za zagotovitev stabilnosti in predvidljivosti gospodarske politike, zagotovitev transparentnosti javnega naročanja in reformo davčnega sistema si od nove vlade najbolj želijo podjetja, ki so sodelovala v letošnji anketi Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK). Polovica od sto anketiranih podjetij navaja, da imajo gospodarske razmere v Nemčiji znaten ali velik vpliv na njihovo poslovanje, lani je ta delež znašal 46 odstotkov.
Po besedah predsednice AHK Gabriele Rose je skrb vzbujajoče, da se je letos delež podjetij, ki bi vnovič investirala v Sloveniji, znižal z 80 odstotkov na 59 odstotkov, 31 odstotkov pa jih razmišlja o selitvi v eno od drugih držav v regiji. Kot najbolj privlačne nadomestne države navajajo Hrvaško (47 odstotkov), Madžarsko (16 odstotkov) in Poljsko (9 odstotkov). Slovenija je po več kazalnikih med državami v regiji srednja in vzhodna Evropa med najslabšimi. Na zadnjem mestu je glede načrtov podjetij za zaposlovanje, s Slovaško si deli zadnje mesto kot lokacija, ki je privlačna za investiranje.
Ukrepi, ki so navedeni v koalicijski pogodbi, na AHK po besedah Gabriele Rose vzbujajo upanje, ali jih bo nova vlada tudi izvedla, pa bo mogoče ocenjevati čez leto dni. Ob tem je poudarila, da poskusi, da bi država brez sodelovanja podjetij sama ustvarjala gospodarski uspeh, niso uspešni. Politika mora po njenih besedah poslušati podjetja in razumeti njihove potrebe.
Splošni gospodarski pesimizem je na najvišji ravni v zadnjih letih, saj izboljšanje gospodarskih razmer pričakuje le devet odstotkov anketiranih podjetij, poslabšanje pa 53 odstotkov. Da so trenutne gospodarske razmere v Sloveniji slabe, ocenjuje 27 odstotkov anketiranih podjetij, lani je tako menilo 19 odstotkov vprašanih. Nova zaposlovanja načrtuje okoli 20 odstotkov podjetij, zmanjšanje števila zaposlenih pa skoraj 30 odstotkov. Največje poslovno tveganje ostajajo stroški dela. Da so zanje ključen izziv, je navedlo 64 odstotkov anketiranih podjetij, negotovost gospodarske politike najbolj skrbi 54 odstotkov, visoke cene energije pa 48 odstotkov.
Enako kot v preteklih letih anketirana podjetja lastno poslovanje ocenjujejo bolje od splošnih gospodarskih razmer. Ob tem svoj trenutni položaj kot dober opredeljuje 31 odstotkov anketiranih podjetij, kar je občuten padec v primerjavi z lanskim letom. Lani je namreč 40 odstotkov vprašanih svoj položaj ocenilo kot dober. Delež podjetij, ki svoj poslovni položaj opredeljujejo negativno, se je letos povečal s 15 odstotkov na 17 odstotkov. Več kot 50 odstotkov anketiranih podjetij še vedno navaja, da so zadovoljni s kakovostjo in razpoložljivostjo lokalnih dobaviteljev, kot posebno pozitivno izpostavljajo tudi plačilno disciplino.
Poslovodni direktor Fraporta Slovenija Jürgen Deischl je poudaril, da stroški dela predstavljajo 70 odstotkov vseh stroškov tega podjetja. Zaradi dviga minimalne plače so v Fraportu letos morali prilagoditi vse plače. Zaradi tega dviga so povišali letališke pristojbine. Hrvaška, Srbija in Madžarska imajo bistveno nižjo minimalno plačo kot Slovenija, zato so tam letališke pristojbine lahko nižje. Te pristojbine pa so med odločilnimi dejavniki pri odločanju letalskih družb o tem, s katerih letališč bodo letele.
Poleg rasti stroškov dela zaradi rasti plač je generalna direktorica družbe Man Truck & Bus Slovenija Evelyn Kathrin Kassel izpostavila še težave pri pridobivanju usposobljenih kadrov, ker je stopnja brezposelnosti zelo nizka. Pozitivno je sicer, da so kadri, ki so na voljo, zelo dobro usposobljeni in izobraženi, saj je izobraževalni sistem v Sloveniji zelo dober. Man Truck & Bus Slovenija v Sloveniji nima proizvodnje, ampak vozila le prodaja.
Prokurist družbe Bayer Andrej Šafarič je ocenil, da je Slovenija še vedno privlačna in strateška lokacija. Vprašanje pa je, kako zagotoviti, da bo spet tudi privlačna lokacija za naložbe. Glede plač je izpostavil, da ni problem neto znesek, ki ga zaposleni prejme na račun, ampak celotni stroški dela za podjetja kot delodajalce. Mladi talenti se izseljujejo v tujino prav zaradi tega, ker so tam neto prejemki višji.
