Slovenski lesarji na Expu: Ponosni, da so lahko šli, in še bolj zagnani, ko so se vrnili

Študentje so na razstavo poslali inovativne torbice in obleke iz lesa. "Super je bilo, res neverjetna izkušnja. Enkrat v življenju imaš priložnost, da lahko greš na tako pomembno razstavo," je navdušeno povedal študent Nejc Goter. "Odlično je, da lahko predstaviš svoj izdelek. Ljudje so se ustavljali, spraševali različne stvari o izdelkih, celo o cenah. Zanimalo jih je, ali lahko torbice kupijo in kje," pa je dodala Julija Čerček, ki se je tam predstavila z unikatno torbico. Prav njej je ta izdelek dal veliko dela. "Vedno, ko sem šel v šolsko delavnico, sem srečal Julijo, ki je tam brusila letvice," je v šali pripomnil ravnatelj Miroslav Novak, ki je ponosen na študente in profesorje. "To so rezultati dolgoletnega dela. Veseli nas, da smo prepoznani. Najprej smo razstavljali na šoli, potem na državni ravni v okviru razstave Čar lesa v Cankarjevem domu. Tokrat so nas opazili v svetu. Pobuda za sodelovanje na tej razstavi je prišla iz gospodarstva in to me še posebej veseli. Če te opazijo v gospodarstvu, potem veš, da si na pravi poti," je dejal Novak.

Kader je zaposljiv

Na višji šoli za les in oblikovanje že pet let v sklopu obeh programov - tako lesarstvo kot oblikovanje - organizirajo projektni teden, ko od ideje do tržne raziskave, prototipa in na koncu izdelka ustvarijo produkt, ki bi lahko bil tržno zanimiv.

Vodi ga profesorica Cvetka Hojnik: "A projektni teden ne traja le teden dni. Študenti to izdelujejo mesece." Profesorica študentom vedno da določene usmeritve, potem pa se začnejo usklajevanja med idejo in tem, kaj je mogoče preslikati v izdelek. "Vsako leto dobijo navodila. Letos so tema oblačila, pri čemer morajo izhajati iz narave. Tema so bile tudi torbice, letos pa smo za temo izbrali igrače. Mi študentom želimo pokazati, da oblikovanje iz lesa ni le pohištvo, zato vedno izberemo nekaj drugega," dodaja Hojnikova.

Kaj pa praksa v realnem sektorju? Študente smo povprašali, ali bodo s tem znanjem po študiju zaposljivi. "V preteklih letih so druge industrije precej rasle, lesarstvo pa temu ni sledilo. V zadnjih letih les spet želimo vse bolj izkoristiti in industrija na tem področju zato že raste. Vedno več ljudi, izobraženega kadra bo za to potrebnega. Zaposlitve so in bodo," je prepričan študent Nejc, ki je na študij prišel s srednje gradbene šole, tukaj pa se veliko bolj spoznava z lesom. "Kot oblikovalec potrebuješ veliko izkušenj iz prakse. Za dvomesečno prakso je težko dobiti kakšno podjetje, saj je to za njih prekratek čas. Tukaj bi morali vzpostaviti boljše sisteme, tudi v sodelovanju s tujino," pa je prepričana Julija.

Vpis se v zadnjih letih povečuje

Da je sodelovanje s podjetji ključno, je prepričan tudi ravnatelj, ki pravi, da njihova šola sodeluje skupno z okoli 70 podjetji. Bodoči kader tako spoznajo že med študijem in tudi zato je zaposlovanje dobro. Po anketi, ki so jo opravili, več kot 80 odstotkov njihovih študentov službo dobi brez težav.

So pa na šoli veliko bolj veseli trendov glede vpisa v zadnjih letih. Ta nekoliko narašča. "Iz leta v leto k nam prihaja vse več študentov, ki niso lesarji po srednješolski izobrazbi. Prihajajo z gradbenih, oblikovalskih smeri, tudi z gimnazij. To pripisujemo trendu, da se da les vedno bolj uporabiti kot substitut za druge materiale, ki so škodljivi za okolje. Mislim, da dejansko les pridobiva vrednost in spoštovanje. In to je tisto, kar bo razmerje še povečalo," razmišlja ravnatelj. Letno se zdaj na oba višješolska programa skupno vpiše okoli 120 študentov.