Družba Alphabet, ki je lastnica tako Googla kot YouTuba, na primer pobira denar od uporabnikov v Sloveniji od naročnin na YouTube za predvajanje vsebin brez oglasov in na drugi strani trži oglasni prostor.
Datum 6. september 2025 05:00
Slovenija se je že leta 2021 zavezala, da ne bo uvajala nacionalnega digitalnega davka, dokler potekajo mednarodna pogajanja. A medtem ko čakamo na globalni dogovor, ameriške platforme, kot sta Google in YouTube, nemoteno služijo na slovenskem trgu – brez večjega prispevka v domači proračun. Denar od naročnin in oglaševanja se preliva na Irsko, kjer so multinacionalke registrirane, Slovenija pa ostaja praznih rok.
Profesor Marko Milosavljević opozarja, da gre za sistemsko izčrpavanje domačega gospodarstva. Glasbeniki, ki so nekoč živeli od prodaje plošč, danes komaj preživijo. Mediji, ki so upali na digitalno renesanso, se borijo z dumpinškimi cenami oglasov. Zakaj torej Slovenija še vedno ne ukrepa? Je to posledica pomanjkanja vizije, politične volje ali strahu pred velikimi igralci?
Bi uvedba digitalnega davka res pomenila zaščito nacionalne kulture, jezika in medijskega prostora? Koliko milijonov evrov bi lahko letno pridobili – in komu bi ta denar lahko pomagal? Zakaj so nekatere države, kot so Francija, Italija in Španija, že naredile korak naprej, Slovenija pa še vedno čaka?
Odgovori na ta vprašanja razkrivajo kompleksno sliko sodobne digitalne ekonomije – in postavljajo ključno dilemo: ali bomo še naprej nemo opazovali, kako se domače vsebine monetizirajo v tujini, ali pa bomo končno začeli ščititi lastne interese?
Profesor Marko Milosavljević opozarja, da gre za sistemsko izčrpavanje domačega gospodarstva. Glasbeniki, ki so nekoč živeli od prodaje plošč, danes komaj preživijo. Mediji, ki so upali na digitalno renesanso, se borijo z dumpinškimi cenami oglasov. Zakaj torej Slovenija še vedno ne ukrepa? Je to posledica pomanjkanja vizije, politične volje ali strahu pred velikimi igralci?
Bi uvedba digitalnega davka res pomenila zaščito nacionalne kulture, jezika in medijskega prostora? Koliko milijonov evrov bi lahko letno pridobili – in komu bi ta denar lahko pomagal? Zakaj so nekatere države, kot so Francija, Italija in Španija, že naredile korak naprej, Slovenija pa še vedno čaka?
Odgovori na ta vprašanja razkrivajo kompleksno sliko sodobne digitalne ekonomije – in postavljajo ključno dilemo: ali bomo še naprej nemo opazovali, kako se domače vsebine monetizirajo v tujini, ali pa bomo končno začeli ščititi lastne interese?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
