Sfrizirano pivo iz Haloz, ki mu par s Ptuja dodaja maline in med. Ob pivu še testo za pice s haloškimi dodatki

Ptujčana Monika Klinc in Dejan Krajnc sta se pred osmimi leti priselila na Veliki Vrh pri Cirkulanah v Halozah. Svoje odločitve nista nikoli obžalovala, kakor tudi ne izbire nove poslovne poti. Dejan je po poklicu frizer in od leta 2005 dela v svojem salonu Frizi frizer. Monika, znana in uspešna ptujska turistična delavka, se je konec leta 2021 odločila popolnoma posvetiti njunemu skupnemu podjetju Frizi beer kraft pivovarni, ki deluje pod sloganom Sfrizirano pivo iz Haloz.

Dejan Krajnc: "Moji prvi koraki v varjenju piva so bili že leta 2014, ko sem poskušal zvariti pivo v domači garaži. Uradno sva registrirala to dejavnost v letu 2017 in od takrat se naša družinska pivovarska zgodba samo še razvija."

Kako to, da se je lotil prav piv? "Najprej moraš pivo imeti rad. In ker nisem bil zadovoljen s ponudbo, sem se lotil drugačnega piva po svoje. Učil sem se s poskusi, ko v bistvu najbolje vidiš, zakaj ti nekaj ne uspe. Pridobil sem nacionalno poklicno kvalifikacijo za pivovarja na Inštitutu za pivovarstvo in hmeljarstvo v Žalcu. Veliko nasvetov sem dobil od uveljavljenih manjših pivovarjev." Monika pristavi, da je vedno govoril, če ne bi bil frizer, bi bil pa kuhar. Njegova želja po ustvarjanju piva je tako logična posledica te želje. Prvi okuševalci njegovega piva so bili moški obiskovalci salona. Dejan: "Proti koncu dneva sem jim ponudil svoje pivo in tako so moje prve stranke bili kolegi in znanci, ki so to pivo želeli tudi zase."

Srečna v Halozah

Kot pravita sogovornika, sta "po nekem čudežu" pred osmimi leti prišla v Haloze. Po preselitvi sta na trg dala prvo pivo po imenu Pettauer, stil pale ale. Ker sta želela svojo zgodbo razvijati v Halozah, pa so piva začela dobivati imena krajev ali glede na navdih. Monika: "Ko sva prišla v Haloze, kjer so naju, mimogrede, lepo sprejeli, se je Dejan odločil za izdelavo lager pitnih piv z imenoma Svetli haloški posebnež in Temni haloški posebnež."

Ker so potrebovali večje prostore, jima je selitev v Haloze, na vikend Monikinih staršev, omogočila tudi to. Uvidela sta, da bo nekdaj vinska klet pod vikendom s preureditvijo in povečavo dovolj velika, pivo tukaj varita šesto leto. Prodajata ga kot točeno pivo iz lastnih avtomatov, zaprto pa v domala vseh ptujskih in nekaj mariborskih gostiščih.

Pivovarno ves čas dopolnjujeta z novo opremo. Dejan: "Naši fermentorji zmorejo mesečno pridelati okoli štiri tisoč litrov. Dobra polovica je klasično lager pivo Svetli haloški posebnež, preostalo so Pale ale, Ssession ipa, Ipa, sadno pivo, medeno pivo, konopljino pivo, božično pivo in temno lager pivo. Razvitih imamo dvanajst receptur, nekatera piva pridelujemo sezonsko. Vedno pa so na zalogi Pettauer, Svetli in temni haloški posebnež, Sp-ipa-nec in Korant ipa."

Za pivo Sp-ipa-nec, sta na tekmovanju Gast expo 2022 pivo dosegla tretje mesto med svetlimi pivi in še naziv naj pivo Slovenije 2022. Predlani pa dobila znak kakovosti na prvem senzoričnem ocenjevanju, ki sta ga v Žalcu organizirala Inštitut za pivovarstvo in hmeljarstvo ter Gospodarska zbornica Slovenije. Monika: "Letos sva se prijavila na tekmovanje London beer competition, kjer bodo pivo ocenjevali 2. aprila."

Pivo z malinami in medom

Vedno snujeta še kaj novega. Med sezonskimi pivi izpostavljata sadno malinovo pivo z imenom Malinovec, ki mu za aromo dodajata pire iz ekološko pridelanih malin s haloške kmetije Bukšek, pozimi imata medeno pivo s haloškim kostanjevim medom. Njuna piva imajo sicer od 4,5 do 6 odstotkov alkohola. Kot novost bosta letos ponudila še haloški radler. Med načrti imata nov degustacijski prostor in nadejata se, da ga bodo uredili še letos. K njima namreč že zdaj hodijo po pivo in na pokušine. Med epidemijo covida sta imela čas še za prenovo grafične podobe svoje znamke, ob tem sta začela izdelovati še testo za pice. Dejan: "Iz 48 ur fermentiranega testa pečemo pizze v napolitanskem slogu, ki je lažje prebavljivo in se prilega k pivu. Na dogodkih in degustacijah poleg piva ponudimo tudi pice. Z njimi smo se denimo predstavili tudi že na Ptujski noči, Pohorski tržnici in Kuhinji na dvorišču. Posebnost so dodatki lokalnih sestavin, kot so haloška šunka, meso iz tunke, domači ocvirki, por in bučno olje. Moka zanje je iz domačega mlina Korošec in imamo tudi vegetarijansko in vegansko različico."

Sodelujeta v LAS

Vključila sta se tudi v Lokalno akcijsko skupino (LAS) Haloze in se na njeni nedavni skupščini predstavila kot primer dobre prakse. Monika: "Pred leti smo s partnerji prijavili na razpis projekt Pivo in pekovski izdelki iz Haloz. Preste z ocvirki in soljo so zamisel Pekarne Blanka. Pivo in preste denimo v sodelovanju s ptujskim Zavodom Tura ponujamo v rovu pod gradom."

Pogosto gostita pokušine piva in oglede pivovarne, a je med načrti tudi novi prostor za 50 ljudi. Še več ga bo zunaj, kjer sta na nekdanjih vinorodnih terasah zasadila sadna drevesa za senco, v katero bosta postavila mize. Naložbe sta se lotila z lastnim denarjem, a razmišljata tudi o skupnih haloških projektih. Monika: "Potrebujemo več povezovanja, zamislili smo si denimo oblikovanje pohodniške poti. Haložani se znajo povezovati, imava res samo dobre izkušnje."

Vsak čas pričakujeta usmerjevalne table, pri katerih pomaga občina Cirkulane. Veliko si obetata še od spletne prodajne strani. Čeprav še nimata prostora, kakršnega si želita, ljudje radi prihajajo k njima. Monika: "Pokličejo skupine in nama pravijo, da imajo radi preprostost in jim je pri nas všeč. Enkrat bo urejeno, kot si želiva, a najini sedanji frizi petki so že zdaj zelo dobro sprejeti. K nam prihajajo tako Ptujčani kot Haložani, kakih deset odstotkov imamo gostov od drugod."