Damijan Toplak
Smo pred (bogato) dividendno sezono, kjer lahko borzni vlagatelji dosegajo od 2,9- do 8,7-odstotne bruto dividendne donose, po odbitku 25-odstotnega davka pa od 2,2 do 6,5 odstotka, kar je precej več, kot nam trenutno banke (do treh odstotkov letno) ponujajo letnih obresti za dolgoročne depozite ali depozite v povezavi z vplačili v vzajemne sklade. Ob tem velja opozoriti, da so določene borzne družbe (Datalab, Equinox in Salus) dividende za lansko poslovno leto delničarjem že izplačale in da ob Salusu NLB že drugo leto zapored dividendo izplačuje v dveh delih - prvi del junija in drugi del decembra. Dividendna donosnost se z aktualno vrednostjo delnice obenem spreminja. Najvišje dividende se letos obetajo delničarjem Luke Koper, NLB, obeh zavarovalnic (Triglav, Sava) in Krke, medtem ko v Cinkarni Celje in Telekomu Slovenije naj letos ne bi izplačali dividend, saj so koristili državno pomoč ob podražitvi energentov.
Pazite na likvidnost delnice
Lojze Kozole, analitik pri Iliriki BPH, opozori, da je pri nakupu delnic v želji po doseganju (dividendnega) donosa ob višini dividende treba paziti na likvidnost delnice, saj z vsemi delnicami na Ljubljanski borzi ni enakega dnevnega prometa. "To je pomembno, ko želimo vstopiti v določeno naložbo in na koncu tudi izstopiti iz nje, da nam ne bi nastali nepotrebni dodatni stroški. Pomembno je tudi, s kakšnim zneskom vstopamo v posamično delniško naložbo, saj lahko včasih že z nekaj tisoč evri močno dvignemo tečaj določene delnice, s tem pa poslabšamo bruto oziroma neto dividendno donosnost takšne naložbe. Prav tako delnice ne gre enačiti ali primerjati z bančnim depozitom, ki je zdaj resda večinoma še precej nizko obrestovan, a gre za bistveno manj tvegano naložbo, kjer za depozite v znesku do 100 tisoč evrov obstaja tudi (državno) jamstvo, da pa bi se sprožil ta mehanizem, bi moralo iti nekaj močno narobe z bankami in tudi z gospodarstvom nasploh," ugotavlja Kozole.
Predstavnik Ilirike še pravi, da slovenske borzne delnice niso predrage, če primerjamo njihove vrednosti in kazalnike poslovanja s primerljivimi družbami v tujini. "Priporočljivo je, da imamo del presežnih sredstev tudi v slovenskih delnicah, ki imajo zadovoljivo likvidnost in dividendno donosnost. Ob tem pa bomo morali kot imetniki delnic spremljati poslovanje družb in ob tem ustrezno hitro ukrepati. Pri Zavarovalnici Triglav ima recimo določen vpliv morebitna ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - in še bolj neusklajevanje cen z odhodki za zdravstvene storitve. Pri Petrolu je lani imela določene finančne posledice zamrznitev cen naftnih derivatov in drugih energentov, medtem ko naj bi pri Cinkarni Celje in Telekomu Slovenije zaradi državne pomoči na področju energentov letos ne bilo izplačanih dividend. Dvig obrestnih mer centralnih bank vpliva tako na poslovanje bank kakor na podjetja, katerih zadolževanje postaja dražje. Vsako leto višja dividenda, kot je v primeru vedno boljšega poslovanja Krke, prav tako ni samoumevna, saj tudi nanjo vplivajo geopolitične razmere - recimo vojna v Ukrajini," opozori Lojze Kozole in doda, da pa je tudi pri sklenitvi predvsem dolgoročnega depozita treba biti previden, saj se danes ugodna letna obrestna mera že čez nekaj tednov lahko izkaže za neugodno, sploh v okolju višje inflacije, depozit pa ostane vezan daljše obdobje.
Donos z delnico ni fiksen in ne zajamčen
V Novi KBM pojasnjujejo, da se je pomembno zavedati naslednjih smernic, če razmišljamo o naložbi v delnice zaradi dividendnega donosa: "Da je naložba v delnice dolgoročna (vsaj za tri do pet let). Da je pred naložbo treba preveriti poslovanje delniške družbe (rast prihodkov in dobička), v katero bi investirali. Da je prav tako smiselno preveriti dividendno politiko delniške družbe (stabilno izplačilo dividende, rast dividend, kolikšen delež dobička običajno namenijo za dividende). Ključno pa je, da se vlagatelj zaveda, da delnica ni enaka depozitu in da vstopa v naložbo, za katero lahko oceni njen prihodnji donos, a ta ni ne fiksen in ne zajamčen. Tečaj delnice namreč lahko raste ali stagnira, kar se na naložbi odraža kot dobiček ali izguba. Delničar z dividendo pridobi, lahko pa izgubi pri ceni delnice. Če vstopa v delniško družbo za daljše obdobje in je izbral zrelo podjetje s stabilnim položajem na trgu ter dobro dolgoročno perspektivo, potem se običajno nihanje cene delnice izravna in lahko investitor tudi skozi ceno delnice dosega pozitiven donos."
"Vlagatelji, ki jih zanima nakup delnic tik pred dividendami, se morajo zavedati, da izplačilo dividende pomeni, da denar zapusti podjetje. Posledično bodo preudarni vlagatelji na dan, ko vlagatelj ni več upravičen do dividende, za posamezno delnico podjetja pripravljeni plačati ceno, zmanjšano za dividendo, do katere po novem niso več upravičeni. Za vlagatelje, ki lovijo dividendni donos na domačih tleh, je tako pomembneje, da so dolgoročno usmerjeni. Pri izbiri posamezne naložbe je ključno, da izberejo podjetje, ki bo poslovalo in ustvarilo boljši denarni tok od pričakovanj," pa pojasni Domen Granda, v NLB vodja analiz, ter doda: "Pri primerjavi dividendnega donosa in donosa na bančni depozit je ključna razlika tveganje. Depozit predstavlja zelo varno naložbo, nakup posamezne delnice pa spremlja visoko tržno tveganje. Zgodovina domačega trga uči, da lahko ob specifičnih dogodkih tudi cena kvalitetnega podjetja z dobro dividendno donosnostjo močno zaniha oziroma dolgoročno izgublja, če poslovni model ni vzdržen. Vlagatelji z nakupom delnice postanejo lastniki podjetja in so poleg nevarnosti, da so vstopili po previsokem vrednotenju tudi pod vplivom vseh poslovnih tveganj podjetja. Za vlagatelje, ki iščejo alternativo depozitu, je bolj smiselno, da razmišljajo o globalno in panožno razpršenem portfelju, saj tega spremlja bistveno boljše razmerje med pričakovanim donosom in sprejetim tveganjem."
