Sa. V.
"Inženirske rešitve neposredno vplivajo na kakovost prostora, energetsko učinkovitost in tehnološki razvoj družbe," je na Dnevu inženirjev prihodnosti 2026 poudaril mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS). Na dogodku je IZS podelila priznanja za najboljša magistrska dela mladih inženirk in inženirjev. Nagrajena dela obravnavajo konkretne razvojne izzive na področjih gradbeništva, energetike, elektrotehnike, geodezije in geoinformatike ter potrjujejo pomen inženirskega znanja za varnejši, učinkovitejši in tehnološko naprednejši razvoj družbe.
"So dokaz, da mladi inženirji že danes ponujajo premišljene, strokovno utemeljene in uporabne odgovore na razvojne izzive," je poudaril Remec. "S tem potrjujejo, da prihodnost razvoja gradimo na znanju, mentorstvu in strokovni integriteti."
Strokovna vprašanja in uporabne rešitve
Dogodek je potekal pod sloganom Gradimo na znanju, s katerim IZS poudarja pomen strokovnosti, odgovornosti in povezovanja različnih inženirskih disciplin. Letošnja nagrajena dela povezuje skupna značilnost: izhajajo iz zahtevnih strokovnih vprašanj in ponujajo uporabne, raziskovalno utemeljene rešitve za inženirsko prakso.
Med nagrajenimi deli so analiza vibracij brvi z nosilnim sistemom nateznega traku, numerični model potresnega utrjevanja zidanih stavb, optimizacija delovanja toplotne črpalke glede na cene električne energije, povezovanje BIM-modeliranja z analizami energetskih kablov, načrtovanje ozemljitvenega sistema črpalne hidroelektrarne ter raziskava vpliva motenj na zanesljivost GNSS-signalov.
"Prihodnost razvoja gradimo na znanju, mentorstvu in strokovni integriteti"
Priznanja za najboljša magistrska dela so prejeli mladi inženirji z različnih strokovnih področij. Na področju gradbeništva, okoljskega, prometnega in gospodarskega inženirstva sta bili nagrajeni dve deli. Martina Stopar je priznanje prejela za raziskavo vpliva temperature, dušenja konstrukcije in obtežb pešcev na vibracije brvi z nosilnim sistemom nateznega traku, pri čemer je analizo povezala z brvjo čez reko Krko v Irči vasi. Danijel Kirn pa je v magistrskem delu preučeval potresno utrjevanje zidanih konstrukcij z maltnimi oblogami in mrežami iz steklenih vlaken ter prispeval pomembna izhodišča za prenovo starejših zidanih stavb.
Na področju strojništva in gospodarskega inženirstva je priznanje prejel Žiga Mežnar za delo o optimizaciji delovanja ogrevalnih sistemov s toplotno črpalko glede na cene električne energije. Razvita rešitev omogoča učinkovitejše upravljanje porabe energije in nižje stroške obratovanja.
Poudarek namenili varnosti
Priznanje dr. Janeza Hrovatina na področju elektrotehnike sta prejela Andrej Hrvatin in Tadej Gusel. Hrvatin je raziskoval povezovanje BIM-modeliranja z naprednimi analizami energetskih kablov, kar prispeva k zanesljivejšemu projektiranju elektroenergetskih sistemov. Gusel pa se je posvetil načrtovanju ozemljitvenega sistema črpalne hidroelektrarne, pri čemer je poudarek namenil varnosti, zanesljivosti obratovanja in uporabi naprednih analiznih metod.
Priznanje Marjana Jenka na področju geodezije in geoinformatike je prejela Maja Filač za raziskavo vpliva motenj na kakovost GNSS-signalov in uspešnost satelitskega pozicioniranja. Njeno delo prispeva k boljšemu razumevanju zanesljivosti navigacijskih sistemov v okoljih, kjer je natančnost določanja položaja ključnega pomena.
