Trajnostni razvoj, zeleni prehod, krožno gospodarstvo - terminologija, ki jo srečamo na vsakem drugem koraku. Krožno gospodarstvo spada med mega trende zadnjega desetletja, pri čemer se tranzicija v okolju prijaznejšo ekonomijo prepleta še z digitalnim prehodom in globalnimi krizami ter pandemijo in vojno v Ukrajini. Posledice kriz so prekinjene dobavne verige, medtem ko naraščajoče cene energentov pripisujemo predvsem moči špekulacij. Trenutno stanje nekateri definirajo tudi kot vojno ekonomijo, v kateri je (predvsem velika) industrija pripravljena na vse mogoče scenarije. Je v taki situaciji sploh realno pričakovati, da bo industrija prenesla zahteve nove "zelene industrijske revolucije"?
V obdobju 2005-2019 se je skupna raba obnovljivih virov energije v Sloveniji povečala najmanj od vseh držav članic EU; po izrabi virov, kot so vetrna, sončna in geotermalna energija, pa je Slovenija blizu dna lestvice držav članic EU. Poleg nedoseganja cilja za leto 2020 je Slovenija precej oddaljena tudi od cilja Slovenske razvojne strategije 2030 in Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, to je, da do leta 2030 dosežemo ciljno vrednost 27 odstotkov deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije (glede na izhodiščno vrednost 22 odstotkov v letu 2015).
Slovenija je v letu 2020 dosegla le 65 odstotkov emisijske produktivnosti EU (razmerje med BDP in izpusti toplogrednih plinov). Snovna produktivnost (razmerje med BDP in domačo porabo snovi) je v Sloveniji še vedno pod povprečjem EU. V Slovenskem podjetniškem observatoriju 2017 je bilo ugotovljeno, da so najpomembnejše ovire, ki preprečujejo malim in srednjim podjetjem sprejemanje načel in konceptov krožnega gospodarstva: pomanjkanje časa, človeškega kapitala, znanja in dostopa do informacij in financiranja. To je skladno tudi z ugotovitvami Eurobarometra, kjer 26 odstotkov anketiranih MSP-jev iz Slovenije (EU28: 23 %) meni, da bi jim pri izboljševanju snovne učinkovitosti pomagali s svetovalnimi storitvami, kar 29 odstotkov pa je mnenja, da bi imeli koristi od predstavitev novih tehnologij in postopkov na tem področju (EU28: 22 %).
Osemindvajset odstotkov anketiranih bi izkoristilo boljše sodelovanje med podjetji v različnih panogah za razvoj novih postopkov za ponovno uporabo odpadkov in stranskih proizvodov (EU28: 20 %).
Hkrati pa se zaradi spreminjanja podnebja v državi soočamo z vse pogostejšimi z vremenom povezanimi naravnimi nesrečami. Poplave so samo v letu 2019 povzročile za 120,5 milijona evrov škode, v letih 2010-2020 pa za 1,64 milijarde evrov. Tveganje z velikimi posledicami na infrastrukturi, gozdovih, s potencialom verižnih dogodkov (na primer poplave, pojav škodljivcev) predstavlja žled z ujmami (430 milijonov evrov škode ob žledu leta 2014).
Nujni ukrepi države za pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo:
- zaveza k usmerjanju kapacitet in spodbud v dolgoročne strateške usmeritve države ne glede na menjave v političnem vrhu,
- medsektorsko sodelovanje na ravni ministrstev,
- sprejetje ključne zakonodaje, zlasti ureditev statusa "end of waste" in optimizacija postopkov pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj,
- uvedba ukrepa, ki bi omogočal vzpostavitev pilotno-demonstracijskih centrov za preizkušanje novih prebojnih tehnologij, uporabnih v ključnih panogah slovenskega gospodarstva,
- več denarja za raziskave in razvoj,
- spodbujanje zelenega javnega naročanja,
- podpora ne samo malim in srednjim podjetjem, ampak še naprej tudi velikim podjetjem, ki v evropskem kontekstu pravzaprav niti niso velika,
- ustvarjanje inovativnega delovnega okolja z ustreznim plačilom za opravljeno delo v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom, ki bi ustavilo trend bega možganov, posebno zaradi prevladujočega trenda staranja prebivalstva.
Zelo pogoste in z velikim vplivom so tudi druge vremenske ujme, te so zgolj v prvih devetih mesecih leta 2020 terjale odziv 1000 enot na 700 lokacijah (toča, vetrolomi ...).
Obeti za prihodnost
Porast zakonodajnih zahtev in obseg sredstev, ki jih v Evropi namenjamo za prehod v krožno gospodarstvo, eksponentno raste. Evropska komisija je samo za izvedbo Evropskega zelenega dogovora, katerega temeljni gradnik je Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, namenila 1,8 bilijona evrov. Prav tako je EU sprejela načrt RePower EU (v okviru katerega bodo do leta 2027 potrebne dodatne naložbe v višini 210 milijard evrov) in zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55. Evropska komisija ocenjuje, da se bo s predvidenimi ukrepi krožnega gospodarstva v Evropi povečal BDP EU za dodatnih 0,5 odstotka do leta 2030 in ustvarilo približno 700 000 novih delovnih mest.
Napovedi so, da se bo na primer trg biokompozitov, kompozitov, katerih gradnik je biomasa in/ali spojine, pridobljene iz biomase, za uporabo v avtomobilski, tekstilni, papirni, gradbeni, pohištveni industriji, industriji plastičnih izdelkov, proizvodnji trajnostne embalaže, do leta 2028 glede na stanje pred desetletjem več kot podvojil. Samo panoga obnovljivih virov energije že danes v EU zaposluje 1,2 milijona ljudi, medtem ko projekcije glede vlaganja v obnovljive vire energije kažejo, da bodo v letu 2022 globalno presegle 1,4 trilijone v ameriških dolarjev, izhaja iz podatkov IEA.
Slovenija želi biti prvo inovativno okolje EU za sistemsko uvedbo krožnega gospodarstva
Naša država že slabih deset let krepi svoj inovacijski ekosistem za prehod v krožno gospodarstvo. Okoljska ozaveščenost državljanov Slovenije je deklarativno med najvišjimi v Evropi. Sprejeli smo Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo, prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je eden od ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in v središču novega predloga Slovenske trajnostne strategije pametne specializacije - S5.
Nujno je povečati odpornost gospodarstva z reformami, ki bodo:
- povečale energetsko in snovno učinkovitost ter delež obnovljivih virov energije,
- smiselno uvedle digitalne tehnologije ob upoštevanju zdravja in varnosti pri delu,
- omogočile več avtonomije zaposlenih, zlasti pri
- upravljanju časa,
- uvedle metode, ki omogočajo pametnejše ravnaje z zaposlenimi,
- omogočile vseživljenjsko izobraževanje na delovnem mestu v okviru delovnega časa.
Dejstva kažejo, da v podjetjih, ki so se na pot transformacije podala že pred kakšnim desetletjem, sedanja situacija ni tako dramatična kot v tistih, ki niso premogla dolgoročnejše vizije.
Prav zato in z mislijo na prihodnje generacije je prehod v krožno gospodarstvo neizogiben. Od naše sposobnosti za prilagoditev na zeleno revolucijo je namreč odvisno preživetje človeške vrste, kot jo v danem trenutku poznamo.
Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ, nosilke SRIP - mreže za prehod v krožno gospodarstvo: "Ko smo leta 2016 prevzeli upravljanje SRIP, so bili mnogi skeptični. Danes ni več tako, saj povezujemo že 89 članov, med katerimi so podjetja, akademske in raziskovalne institucije, nevladne organizacije in druge podporne institucije. V Kompetenčnem centru Mreže za prehod v krožno gospodarstvo smo povezali 27 podjetij za spodbujanje vseživljenjskih kompetenc na tem področju. Pravkar pa teče Razpis za podelitev priznanj za invencije na področju krožnega gospodarstva. Z njim želimo povečati prepoznavnost novih, prebojnih idej, ki zaradi nekaterih sistemskih ovir ne dobijo možnosti komercializacije."
Kaj je SRIP za krožno gospodarstvo
Leta 2016 so bila v okviru ustroja pametne specializacije v državo uvedena tudi strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP) na vsakem od prioritetnih področij pametne specializacije, tudi na področju mreže za prehod v krožno gospodarstvo. Nosilka tega SRIP je Štajerska gospodarska zbornica.
Strokovnjaki v SRIP za krožno gospodarstvo opozarjajo, da je sistemska transformacija za izkoristek potencialov na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji ključnega pomena. Zato se je država zavezala, da bo postala prvo inovativno okolje v Evropski uniji za uvedbo sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v sodelovanju z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo ter Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije.
V okviru Javne agencije SPIRIT je oblikovala enotno točko za krožno gospodarstvo, ki se bo osredotočila na krepitve kapacitet regij in lokalnih skupnosti, oblikovanje podpornega okolja, oblikovanje zagonskih podjetij ter podporo malim in srednjim podjetjem. V pripravo in izvedbo projekta je vključenih devet ministrstev, vsebine pa zajemajo krožno transformacijo v osnovnih in srednjih šolah, visokem šolstvu ter v javni upravi in gospodarstvu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
