Trajnost grajenih objektov in sočasno tudi digitalizacija bosta zapoved, ko se govori o prihodnosti gradbene panoge. Gradbeništvo, ki mu pripisujemo "zasluge" za kar 40 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, bo pomembno krojilo prihodnost družbe. Njegova naloga bo ustvarjati kakovostne objekte za družbo, hkrati pa doseči zmanjšanje (škodljivih) vplivov stavb na okolje ob sočasnem ohranjanju naravnih virov in upoštevanju krožnih načel.
Predvsem trajnostnost grajenih objektov in digitalizacija panoge bosta po prepričanju strokovnjakov osrednja stebra gradbeništva in tudi ključ, ki bo panogo pripeljal do inovacij. Stroka tudi ugotavlja, da se v okoliščinah, ko se je treba prilagajati podnebnim spremembam, interes strokovne javnosti za trajnostne teme, kot sta digitalizacija in uporaba trajnostnih gradbenih materialov, v Sloveniji povečuje. Je pa, še poudarjajo, nujno zavedanje, da bodo na poti k bolj trajnostnemu in odpornemu svetu obstoječe rešitve pomembno sooblikovale trajnostno prihodnost.
Zdaj je primeren trenutek za razmislek
Ne le posamične inovacije, tudi sistemske rešitve bodo ključne pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti. Tako so na primer vse bolj ključne tehnologije, ki so temelj za postavitev sončnih elektrarn na objekte, ključni bodo izolacijski materiali, ki ne le preprečujejo pretirano ohlajanje, pač pa tudi pretirano pregrevanje stavb, ob trajnostnosti pa je ključna tudi ustrezna vgradna takšnih materialov. Ključni bodo ne nazadnje tudi trajnostni pristopi in izzivi, ki jih prinaša sanacija notranjih in zunanjih površin objektov po uničujočih lanskih avgustovskih poplavah, ki so prizadele Slovenijo. Zdaj je primeren trenutek za razmislek, premislek in za postavitev ustreznih temeljev za sanacijo na način, ki bo zagotovila odpornost sodobnih objektov tudi v vse bolj zaostrenih vremenskih razmerah.
Gradbeni sektor mora del pozornosti usmeriti obvladovanju izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo v vseh fazah
Stroka se zaveda, da bo v gradbeništvu izjemno pomembna tudi dekarbonizacija ovoja stavb, ki ji že zdaj namenjajo veliko pozornosti. Gradbeni sektor mora del pozornosti usmeriti obvladovanju izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo v vseh fazah, torej tako pri proizvodnji gradbenih materialov kot tudi v različnih fazah gradnje, prenove ali na koncu celo rušenja objekta. Trajnostna gradnja je vselej aktualna tema, povezana z razvojem vedno novih tehnologij. In ker vsaka gradnja pomeni poseg v prostor, ki vpliva na okolico in s tem tudi na življenje, na družbo, je treba te posege ovrednotiti z več zornih kotov, da bi gradili in ohranjali zdrave stavbe ter v njih zagotavljali kar najvišje bivalno ugodje.
Trajnostna gradnja in prenova stavb predstavljata osnovo za razogljičenje obstoječega stavbnega fonda do leta 2050. Obe področji sta ključni za trajnostni razvoj družbe, ki v prvi fazi poteka skozi prepoznavanje celovitega pogleda na stavbo, ki poleg okoljskega, finančnega in tudi sociološkega vidika vključuje tudi celoten tehničen in funkcionalen vidik. Za trajnostno gradnjo velja, da stavbe v času načrtovanja, gradnje, obratovanja in tudi odstranitve sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem, krožnega gospodarstva in ohranjanja naravnih virov, ob tem da sta njihovi gradnja in tudi uporaba ekonomični. Če želimo zagotoviti trajnostno prihodnost, se moramo bolj zavedati pomena aktivnih stavbnih sistemov, na primer toplotnih črpalk, in njihovega potenciala za to, da bi spremenili svoje vzorce porabe energije.
Ključno tudi usposabljanje stavbnega sektorja
Trajnostno stavbo odlikujejo materiali z nizkimi emisijami in energijo, ki so bili potrebni za njihovo izdelavo, čisti procesi gradnje, možnost recikliranja odpadkov, učinkovita razgradnja ali ponovna uporaba posameznih delov, energijska učinkovitost in ekonomičnost. Trajnostna stavba je tudi uporabniku prijazna, prispeva k človekovemu dobremu počutju, omogoča zdravo bivanje, hkrati pa je dolgoročno funkcionalna in pozitivno vpliva na ohranjanje družbenih in kulturnih vrednot.
Ključno za doseganje zastavljenih ciljev bo tudi usposabljanje vseh členov stavbnega sektorja na področju učinkovite rabe energije, obnovljivih virov in zelenih tehnologij. V sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bo tako za to področje do konca leta 2026 organiziranih 36 strokovnih usposabljanj za usklajeno in usmerjeno pripravo in izvedbo prenove stavbnega fonda, namenjenih strokovni javnosti in spodbujevalcem prenove stavb.
Stroka si tudi ne zatiska oči, da je prav digitalizacija povzročila revolucijo v gradbeništvu, saj omogoča spremljanje in nadzor gradbenih sistemov in procesov v realnem času. Gradbeni dnevniki v digitalni dobi služijo kot dinamične zbirke podatkov, ki omogočajo nenehno optimizacijo in zagotavljajo ohranjanje trajnostnih praks v celotnem življenjskem ciklu stavbe. Ocena življenjskega cikla (LCA) ima ključno vlogo pri ocenjevanju vpliva gradbenih materialov in metod na okolje ter zagotavlja dragocen vpogled v trajnostno odločanje.
Prenova mora biti intenzivna po obsegu in učinkih
Kot država smo se zavezali k ambicioznim podnebno energetskim ciljem, ki vključujejo razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050. Bo pa večina današnjih stavb predvidoma do leta 2050 še vedno v uporabi. Zato je ključno stavbni fond v Sloveniji postopoma energetsko prenoviti, prenova mora biti intenzivna po obsegu in učinkih, ob sočasnem ohranjanju značilnosti stavbne dediščine, opozarjajo v sklopu projekta Care4Climate.
Do leta 2050 bo energetsko prenovljenih 74 odstotkov enostanovanjskih in 91 odstotkov večstanovanjskih stavb, sodeč po osnutku Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb do 2050). Vsako leto moramo po evropski zakonodaji prenoviti vsaj tri odstotke stavb ožjega javnega sektorja, kar terja tudi pospešeno uvajanje novih finančnih mehanizmov. S koncem leta 2020 je gradnja skoraj ničenergijskih stavb postala obvezna za vse.
Avtorji so prepričani, da zastavljeni okvir kliče "po uspešnem prenosu tehnološko inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visoko energetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte novogradenj in prenov".
Postopoma v prakso prodira načelo graditve z mislijo na celoten življenjski cikel stavbe. Temu v tem času sledi tudi priprava nacionalnih meril za trajnostno gradnjo in vzpostavitev podpornega okolja v obliki znanj, podatkovnih baz in analitičnih orodij.
