Slovenija nujno potrebuje nov razvojni model. Slovensko gospodarstvo mora bistveno povečati svojo dodano vrednost, saj bo le tako mogoče ohraniti oziroma še izboljšati socialne storitve v državi. Povečanje dodane vrednosti je mogoče predvsem z rastjo izvozno usmerjenega visokotehnološkega sektorja z inovativnimi produkti in rešitvami, ki uspešno konkurirajo na globalnem trgu. To so rešitve, ki jih za nov razvojni model predlagajo v najbolj prebojnih podjetjih, ki so se povezala v interesno združenje Tehnološki forum.

Andraž Logar iz podjetja 3FS je ob predstavitvi delovanja foruma povedal, da so se prijavili na maraton, ne na sprint. Rezultati njihovega delovanja torej ne bodo vidni čez sto metrov, ampak čez 42 kilometrov. Takrat bodo ugotovili, da so pomagali podjetjem in ustvarili boljše pogoje za zaposlene.

Anja Bergant Spiroski, direktorica področja svetovalnih in transakcijskih storitev v podjetju Capital Genetics, je opozorila, da bo delovne sile vse manj, sistem vzdrževanja socialne države z davki pa ni vzdržen. Vprašati se je treba, kako lahko pametno in inovativno investiramo.

Anže Voh Boštic, strokovni vodja združenja Tehnološki forum, je pojasnil, da sedanji ekonomski sistem ni pravičen, ker manj obdavčuje tiste, ki imajo veliko, kot tiste, ki si, kar imajo, sami ustvarijo s svojim delom. Spodbuditi je treba delo in podjetnost, ker bomo le na ta način dosegli razvoj tehnološkega sektorja in višjo dodano vrednost. Kajti, kar je dobro za sektor visokih tehnologij, je dobro za vse. Med ukrepi, ki jih moramo kot družba sprejeti, da bomo lahko dosegli razvojni preboj, predlagajo nižjo obdavčitev višjih plač oziroma spodbudnejšo obdavčitev dela, spodbujanje solastništva v slovenskih podjetjih, več vlaganj v investicije tveganega kapitala, celosten razvoj kadrov, lažje zaposlovanje visoko kvalificiranih tujcev, prestrukturiranje delovne sile, pa digitalizacijo in debirokratizacijo. Reforme so nujne, za njih je treba najti družbeni konsenz in svoje delo pri tem mora opraviti tudi gospodarstvo, je poudaril Anže Voh Boštic.

Andraž Tori, soustanovitelj podjetja Zemanta, je v predstavitvi vizije izobraževanja kadra prihodnosti povedal, da je šolski sistem dober, imamo sistem, ki deluje, iz njega prihajajo ljudje, ki lahko tekmujejo na svetovni ravni. Takšnih ljudi je treba ustvariti več. Več je treba izobraziti kadrov, ki delujejo na tehnoloških področjih, izobraževalni sistem je treba odpreti za tujce. Rešitve niso enostavne, a dobre rešitve nikoli niso enostavne.

O predmetu računalništvo v osnovnih in srednjih šolah je povedal, da ga še ni v predmetniku zato, ker je treba nekje uro zanj vzeti, saj so otroci obremenjeni. Najlažje je nič narediti, ker se potem ne razbije nobeno jajce in so vsi srečni, je podaril Tori. Ker pozna kar nekaj profesorjev, ki se trudijo, da bi v predmetnike uvedli nove snovi, upa, da jim bo vendarle uspelo in se bodo otroci učili osnov programiranja, izdelovanja robotov, igranja s programom ChatGPT. Če ne bomo nič naredili, ne bomo nič tvegali, nas bodo vsi prehiteli. Učiteljev za matematiko in računalništvo v šolah pa zmanjka zato, ker imamo pri plačah uravnilovko. V zasebnem sektorju dobijo dva- ali trikrat višje plače.

Kaj bo prinesla umetna inteligenca, po Torijevih besedah ni mogoče reči. Vemo le, da je družbeno omrežje Facebook potrebovalo štiri in pol leta, da je pridobilo 100 milijonov uporabnikov, Instagram 2,5 leta, umetna inteligenca ChatGPT pa samo dva meseca. Družbena omrežja so uporabnike pridobivala z vabili, tehnologija ChatGPT pa je tako zanimiva, da so jo ljudje želeli preskusiti že, ko so samo slišali zanjo. To pomeni, da bo ta tehnologija nekaj spremenila, da se bodo določeni poklici in veščine naenkrat začeli pretakati drugače.

Gregor Rebolj, soustanovitelj sklada tveganega kapitala Silicon Gardens Fund, je o pomenu delniških opcij za investiranje v zagonska podjetja povedal, da je več slovenskih podjetij iz svojih zaposlenih naredilo milijonarje, ki svoj denar vlagajo v druga perspektivna podjetja.