
O novih razmerah v Evropski uniji glede gospodarskega sodelovanja med gospodarskimi subjekti in o mehanizmih, ki podpirajo čezmejne gospodarske posle, so govorili strokovnjaki, ki so se v okviru znanstvene konference z naslovom Raznolikost izvršilnih naslovov v EU zbrali na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Na dogodku je sodelovalo veliko strokovnjakov iz 18 držav in najrazličnejših institucij.
Strokovnjaki so govorili predvsem o unificiranih možnostih na ravni EU za izterjavo obveznosti, če jih pogodbeniki iz druge države ne poravnajo prostovoljno. "Zato je v EU posebnega pomena enotni sodni prostor, ki omogoča sodbam, notarskim zapisom in sodnim poravnavam, da učinkujejo tudi v drugih državah članicah in ne samo v izvorni državi. Posebej pomembno je morda tudi v naprej vedeti, kaj moramo storiti, da bomo rešili gospodarski spor oziroma da bi se mu pravočasno izognili.
Razlike med državami niso ovira za učinkovito izterjavo
V neposredno izvršljivem notarskem zapisu se v večini držav članic lahko doseže zavarovanje obveznosti s hipoteko ali na drug način," pojasnjujejo na fakulteti in dodajajo, da v primeru tožbe te ni potrebno vlagati na sodišče. Razlike med državami niso ovira za učinkovito izterjavo, če poznamo nekatere posebnosti in način uporabe tujega izvršilnega naslova v domačem sistemu, še povejo.
Možnosti za enoten sodni prostor
Vodja projekta, dekanica Pravne fakultete dr. Vesna Rijavec, je pojasnila, da medsebojno sodelovanje ne področju organov pravosodja zelo dobro napreduje. "Gre za to, da ne bi bilo več razlik, če je upnik v eni državi, dolžnik pa v drugi. Do zdaj je bilo tako, da si je dolžnik lahko mislil, da bo zelo težko izterjati dolg, če ima premoženje v drugi državi in bo tako zavarovan. Zdaj imamo toliko poenostavljenih možnosti, da bo znotraj EU deloval enoten sodni prostor in bo lahko upnik predlagal prisilno izvršitev svoje terjatve," je povedala dekanica. Takšni projekti po njenem mnenju zelo pripomorejo k izboljšanju čezmejnega pravosodja: "To je že naš peti veliki evropski projekt, financiran s strani komisije in taka srečanja so izjemnega pomena. Združili smo 18 držav in 16 partnerjev. Bolj se spoznavamo, bolj vidimo, da ni tako velikih razlik med nami. Gre za to, da se sodniki in izvršitelji v tujini ne bodo ustrašili sodb iz tujine in se bodo lahko takoj lotili zadeve."

Sodišča si morajo zaupati
Sodnik na sodišču EU Marko Ilešič je povedal, da mariborska Pravna fakulteta že dlje časa razvije različne projekte, ki se tičejo mednarodnega civilnega prava, zlasti evropskega. "Za normalno delovanje kateregakoli trga, je pomembno, da se sodbe in drugi akti iz ene države članice EU brez težav izvršijo v drugi državi, podobno kot so bile odpravljene carine na mejnih prehodih. Evropska zakonodaja temelji na medsebojnem zaupanju sodišč iz različnih držav. Gre za fikcijo, to je lahko napisat, izvesti v praksi pa veliko težje. Takšni posveti k temu zelo koristijo," je še povedal Ilešič.
Tuje sodbe se morajo obravnavati kot domače
Hrvaški vrhovni sodnik Željko Pajalić je pojasnil, da vse izhaja iz ekonomskih procesov. "Da bi se uveljavilo skupno sodno-ekonomsko tržišče, bi morali sodniki vse sodbe obravnavati, kot da bi bile njihove domače. Glede na to, da so v igri različni pravni sistemi, se pojavljajo težave. Prvi korak na poti k izboljšanju situacije je, da se sestajamo in o tem diskutiramo ter tako iščemo rešitve.
"Gre za to, da ne bi bilo več razlik, če je upnik v eni državi, dolžnik pa v drugi"
Predsednik Notarske zbornice Nemčije dr. Jens Bormann pojasnjuje, da bi za uveljavitev medsebojnega čezmejnega sodelovanja potrebovali stabilne sodne okvirje. "V EU ne moraš poslovati, če ne spoštuješ pravnih sistemov, ki bi morali v vsaki državi članici biti enaki," je še povedal.