Trgovinska zbornica Slovenije je v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto pripravila 18. strateško konferenco o trgovini. V času globalnih sprememb, tako ekonomskih kot tudi družbenih, se trgovci soočajo z izzivom iskanja novih poti do potrošnikov. Strateška konferenca je osvetlila profil današnjega slovenskega potrošnika ter raziskala inovativne pristope za učinkovitejše povezovanje trgovcev s svojimi strankami. Predstavniki trgovskih podjetij so kot izzive izpostavili pomanjkanje kadrov, visoke obdavčitve, pretirano regulacijo in nepredvidljivo poslovno okolje. Težave so predstavili tudi ministru za gospodarstvo, turizem in šport Matjažu Hanu.
Letošnja konferenca je potekala pod naslovom Kako naj se trgovci (še bolj) približajo slovenskemu potrošniku. Iskali so odgovore na vprašanja, kakšen je aktualni slovenski potrošnik, kako se mu trgovec lahko še bolje približa z zanimivimi elementi ponudbe in s svojim ugledom ter kako ta vpliva na potrošnika in njegove nakupne odločitve. Slovensko trgovino čakajo turbulentni časi. Čeprav ostaja eden ključnih stebrov gospodarstva z več kot desetino BDP in delovnih mest, se sooča z dvojnim izzivom - upočasnjevanjem evropskega gospodarstva in nujnostjo digitalne preobrazbe.
Kot je povedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, prihodki v celotni trgovini v prvih devetih mesecih letos izkazujejo realno 2,4-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar pretežno na račun trgovine z motornimi vozili. "Na drugih segmentih beležimo stagnacijo oziroma minimalno rast. Glede na leto 2022 pa trgovina na drobno beleži 2,6-odstoten padec prihodkov," je navedla. Omenjeni podatki so bili izhodišče okrogle mize, na kateri so trgovci izzive, s katerimi se srečujejo, predstavili ministru za gospodarstvo, turizem in šport Matjažu Hanu.
Slovenski trgovci, ki tradicionalno svoje poslovanje močno naslanjajo na nemško gospodarstvo, že čutijo posledice evropske stagnacije. "Delimo usodo Nemčije," opozarja ekonomist prof. dr. Jože P. Damijan in v isti sapi dodaja, da bo okrevanje panoge v veliki meri odvisno od geopolitičnih dejavnikov, predvsem konca vojne v Ukrajini, ter učinkovite porabe evropskih sredstev. Pri tem je potrebno upoštevati, da je trgovina ena izmed tistih panog, ki ima največji multiplikativni učinek na gospodarstvo in posledično celotno družbo.
Težava je zelo nepredvidljivo poslovno okolje
Glavni izvršni direktor Spara Slovenija David Kovačič je povedal, da je za njih letošnje leto uspešno: "Nadaljujejo se trendi iz leta 2023, ko se je izkazalo, da smo rasli najhitreje od vseh trgovcev v živili." Dodal je, da hitreje raste tudi povprečna plača zaposlenih, treba pa bo izboljšati dobičkonosnost. V Sloveniji največjo težavo vidi v zelo nepredvidljivem poslovnem okolju, tako pri upravnih postopkih, ko ni jasno, pod kakšni pogoji bo neko dovoljenje izdano in kdaj, kot pri denimo tržnih inšpekcijah, ki drugače odločajo od ene do druge posamične trgovine. Velikih težav nepredvidljivega poslovnega okolja in birokratskih ovir se zaveda tudi minister Han.
Generalni direktor Mercatorja Tomislav Kramarić je povedal, da je za Mercatorjem težko leto prestrukturiranja, vendar so rezultati veliko boljši od lanskih, kar jim daje pozitivno osnovno za naprej. Med izzivi je izpostavil težave pri iskanju kadrov, opozoril pa je tudi na visoko davčno obremenitev plač.
Direktor Hervisa Aleš Černe je dejal, da jih je zelo prizadel dvig minimalne plače, saj v športni industriji niso uspeli preliti vse inflacije v maloprodajne cene. Pojasnil je, da so medtem na Hrvaškem letos plače razbremenili in hkrati so za trgovino regulirali cene električne energije. K boljšemu poslovanju v Sloveniji bi po njegovem mnenju pripomoglo tudi znižanje davka na dodano vrednost.
Han je menil, da minimalna plača ni problem, saj bi trgovci ob nižjih plačah imeli še večje težave s pridobivanjem kadra. Glede obremenitve plač je dejal, da bi morali priti do nekega družbenega dogovora, kako doseči višji neto dohodek. Kar se tiče elektrike, pa je spomnil, da so tudi v Sloveniji na začetku regulirali, potem pa subvencionirali nakup elektrike.
Trgovce pesti tudi zaprtje trgovin ob nedeljah
Na boljše pogoje na Hrvaškem kot v Sloveniji je opozoril tudi član uprave Petrola Jože Smolič, ki je opozoril, da vladna uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov določa višino marž na ravni izpred 15 let, zato je polovica Petrolovih bencinskih črpalk v Sloveniji pri prodaji naftnih derivatov nedobičkonosna.
Han je povedal, da je v ustanavljanju posvetovalno telo, ki bo ocenjevalo, ali je regulacija še potrebna. Kot je dejal, bi sam podprl sprostitev cen, vendar ob tem, da bi trgovci nato vlagali v zeleni prehod, za katerega je treba zagotoviti zadostno infrastrukturo.
Trgovce pesti tudi zaprtje trgovin ob nedeljah. Kot je opozorila Lah, v Sloveniji trgovci zaradi tega letno izgubijo eno milijardo evrov prihodkov, država pa okoli 100 milijonov evrov. Helena Draškovič iz podjetja Magistrat International, ki upravlja trgovine Emporium, je poudarila, da domači potrošniki nakupov ne razporedijo na druge dni, temveč se po nakupih odpeljejo v Italijo, izgubljena pa je tudi potrošnja turistov.
Ker Emporium precej raste predvsem na račun spletne prodaje, je Draškovič opozorila tudi na konkurenco s strani kitajskih podjetij, ki poslujejo pod drugačnimi poslovnimi pogoji glede trajnosti in drugih predpisov EU. Gre za problem, ki ga je treba rešiti na ravni EU, je izpostavila Lah.
Navedla je tudi potrebo po enostavnejšem zaposlovanju tujcev in upokojencev ter opozorila na težave, ki so jih trgovcem v Sloveniji povzročili predpisi, kakršni so evidentiranje delovnega časa. Posebej je opozorila tudi na težave majhnih trgovin, ki v Sloveniji propadajo hitreje kot v večini drugih držav EU. Zato bi bilo treba najti model, kako jih ohraniti.
Direktor Kmečke zadruge Sevnica Janko Skube je poudaril, da trgovine na podeželju opravljajo tudi družbeno pomembno delo, potrebovali pa bi podporo države. Poleg tega bi se morali lokalni trgovci povezati med seboj in skupaj skrbeti za promocijo.
