Gostinec Ignac Rajh: Kjer gre za družinski posel, so zadeve urejene

18.08.2021 06:00
Ustanovitelj ene najboljših gostiln v Sloveniji, v Bakovcih, je prejel zlati ključ Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bakovci - Gostilna Rajh - kuhinja -  - Ignac Rajh: Sašo Bizjak (foto: Sašo Bizjak)
Sašo Bizjak

"Zunaj je pri mizi gost," Ignac Rajh diskretno namigne natakarici, naj obiskovalcu čim prej postreže. "Jaz sem samo še upokojenec, ampak včasih si ne morem pomagati," pove starosta slovenskega gostinstva. Zlati ključ, najvišje priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki ga je prejel pred kratkim, je še eno v nizu priznanj njegovemu delu, zaradi katerega je gostilna Rajh v Bakovcih ena najbolj prepoznavnih kulinaričnih destinacij v Sloveniji. Kako si v današnji poplavi informacij o kulinariki lahko bolj prepoznaven od konkurence, ga vprašamo.

"V gostinstvu lahko greš samo naprej, če hočeš biti prepoznaven. V tej branži ni prostora za korak nazaj, ker če ga narediš, te ni več." Družinsko delo je tisto, ki poskrbi, da vse teče, kot mora, pravi Rajh. "Tam, kjer gre za družinski posel ali 'Familienbetrieb', kot pravijo Avstrijci, so zadeve urejene. Če pa pride lastnik zvečer samo pogledat, koliko je denarja v blagajni, je to premalo. Danes se vsi navdušujejo nad kulinariko in bi se šli gostinstvo, ne bi pa radi v tem delali. Vendar se v tem poslu uspeha čez noč ne da doseči. Sam nisem bil nikoli samo lastnik, temveč vedno tudi natakar in sem gostom stregel. Tudi moji nasledniki delajo tako."

Tanja Pintarič: "Delati moraš z dobrimi sestavinami, predvsem pa spoštovati gosta. Tisto, kar ponujaš, mu moraš dati v najbolj kakovostni izvedbi in s pošteno postrežbo."
Sašo Bizjak

V času zaprtja prenovili del gostilne

Sami so obdobje zaprtja med epidemijo izkoristili za investicije. Tako so obnovili del gostilne in razširili teraso. Tudi sicer se Rajhovi sprememb nikoli niso bali. Ena od teh je bila uvedena pred tridesetimi leti, ko so v Murski Soboti odprli restavracijo, v kateri v nasprotju z bakovsko restavracijo prevladuje nekoliko lahkotnejša kulinarika, temelječa predvsem na testeninah. "Takrat so nam vsi govorili, da smo nori, ker želimo sredi Prekmurja prodajati špagete," pravi hčerka Tanja Pintarič, ki že vrsto let vodi gostilno v Bakovcih, medtem ko soprog Damir Pintarič vodi danes zelo priljubljeni Uno. V posel pa je vključena že peta generacija v družini, tako je njun sin Leon že glavni chef v Bakovcih, hčerka Valentina pa pomaga očetu v Unu. "Nekatere je povozil čas, drugi pa imajo denar, a ga očitno ne vlagajo v razvoj. Mi smo ugriznili v to jabolko in zadeve premikamo vedno višje. Za goste je v redu, da ni vse enako, kot je bilo lani. Tudi videz krožnika se ves čas spreminja, dodajamo vedno nove jedi. V kleti imamo stotine krožnikov, ki so še uporabni, a smo jih zamenjali, ker Tanja skrbi, da smo vedno v koraku s časom," pojasnjuje Rajh. Pri tem ostaja rdeča nit bakovske gostilne prekmurska kulinarika. "Včasih se še zgodi, da kdo potoži, ker nimamo lignjev. Takim odvrnemo, da pač ne moremo vsi v Pomurju ponujati lignjev. Imamo pa marsikaj drugega, med drugim priljubljeno meso mangalice in govedine angus, rejene v Prekmurju. Pa seveda prekmursko gibanico, ki jo delamo dvakrat na teden in je veliko prodamo tudi za domov."

Rdeča nit bakovske gostilne, ki so jo v času zaprtja tudi prenovili, ostaja prekmurska kulinarika. 
Sašo Bizjak

Ob tem se Rajh spominja svojih začetkov konec šestdesetih let prejšnjega stoletja: "Tudi takrat je bila kulinarika pomembna, vendar je danes bolj dodelana, lepša. Tanja je recimo skrčila jedilne liste, saj se sicer v njih jedi izgubijo. Ko si prebral seznam dvajsetih 'šniclov', na koncu nisi več vedel, ali bi jedel prvega ali devetnajstega. Vedno pomembnejša je tudi vinska zgodba, ki spremlja jedi, pri čemer veliko vina prodamo na kozarec, dražja vina pa v buteljkah." Najboljša reklama je še vedno od ust do ust, pravi, a ta danes s pomočjo tehnologije potuje veliko hitreje: "Mladi gosti s telefoni poslikajo vsako jed, preden začnejo jesti. S sliko se nato pohvalijo prijateljem in ti čez nekaj dni pridejo še sami pokusit našo hrano."

​Treba je spoštovati gosta

Pintaričeva meni, da za prepoznavnost ni treba biti drugačen, temveč predvsem dober: "Delati moraš z dobrimi sestavinami, predvsem pa spoštovati gosta. Tisto, kar ponujaš, mu moraš dati v najbolj kakovostni izvedbi in s pošteno postrežbo. Seveda je včasih treba biti drzen, še pomembnejše pa je vztrajati na začrtani poti in spoštovati tradicijo. Morda potem kak dan ne bo veliko gostov, jih je pa lahko zato naslednji dan že preveč." Vztrajnost se jim je obrestovala tudi z uvrstitvijo gostilne v Michelinov gastronomski vodnik, kar jim je prineslo nov krog gostov. "Po objavi je k nam začelo zahajati več tistih, ki iščejo tovrstno ponudbo in se gibljejo med restavracijami v vodniku. Veliko nam pomeni, da smo bili uvrščeni v višjo skupino Bib Gourmand, saj gre za priznanje, ki ga podeljuje nekdo, ki ni obremenjen z dogajanjem v Sloveniji."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.