
Predstavljajte si delovno mesto, do katerega se sprehodite skozi nekakšno džunglo sprostitve, pisarno, v kateri lahko delate sede ali stoje, za običajno ali visoko mizo, na stolu ali žogi, na zofi, v majhnih zvočno izoliranih kabinah ali pa s slušalkami na ušesih v prostoru, kjer zaposleni "ne obstajajo". No, so tako odklopljeni (offline), da nihče nikogar ne sme zmotiti. In delovno okolje, kjer je masažna soba le nekaj korakov proč, ob njej soba za meditacijo in sprostitev, na strehi pa terasa s krasnim razgledom na vrhove v bližnji in daljni okolici. Dobrodošli v Ljubljana.tech.


"Čas zaposlenih je največ, kar imamo, zato ga želimo v največji meri izkoristiti. Vstop skozi gozd pomeni nekakšno psihološko transformacijo, ko zaposleni pridejo, osnova ideja je, da gojimo mirnost na delovnem mestu," ob otvoritvi novega tehnološkega središča Ljubljana.tech v ljubljanskem BTC Cityju pove idejni oče projekta, sicer pa soustanovitelj središča in tudi direktor istoimenskega zavoda Nejc Palir. Ki prizna tudi, da je bil eden večjih izzivov prilagoditi prostore novi realnosti. Čeprav, kot še pravi, lahko njihovi zaposleni - v tehnološkem podjetju 13/37 jih 60 od skupaj 350 po svetu dela v Ljubljani - lahko delajo od koderkoli. "Pri nas ne rečemo delo od doma, ampak delo od koderkoli, saj je za nas delo opravilo," pojasnjuje. Ogromno so pri ureditvi prostorov postorili zaposleni, pohištvo je bilo izdelano v Mariboru, k lokalnosti stremijo.

"Ljubljana je polna izjemnih posameznic in posameznikov ter mednarodno uspešnih podjetij, vendar si jo želimo še tesneje povezati ter povzdigniti na raven prepoznavnega evropskega tehnološkega središča," pravi Nejc Palir, ki med razlogi za nastanek novega središča - to ne bo namenjeno le zaposlenim v njihovem podjetju 13/37, izpostavlja nepovezanost skupnosti v tehnološkem sektorju in nizko ozaveščenost širše javnosti o kariernih priložnostih v tehnološki industriji. Tudi odnos do predajanja znanj in izkušenj je zaščitniški, kultura individualistična, kar po Palirjevi oceni onemogoča izkoriščanje celotnega potenciala tako sektorja kot regije.
Ljubljana ob bok Berlinu, Vilni, Londonu ...

Da so zato različnim ciljnim skupinam, tako tujim kot lokalnim podjetjem, ki želijo investirati v razvoj tehnološkega sektorja v regiji, kot tudi marginaliziranim skupinam, želeli ponuditi varen prostor, kamor lahko prihajajo, izmenjujejo znanje, se učijo, so drugim za vzgled in inspiracijo, pravi Žiga Vajdič, drugi soustanovitelj in strokovni direktor Ljubljana.tech. "Posamezniki in skupine lahko tukaj skupaj razvijajo kakovost in prepoznavnost, ne samo v lokalnem okolju, ampak širše in ki bodo tako lahko Ljubljano postavili ob bok tehnološkim središčem, kot so Berlin, Vilna, London," pravi Vajdič.
Potrebe večje od ponudbe kadrov
Potreba po kadrih v tehnološki industriji je namreč že danes velika tako v Sloveniji kot tudi širše. V ZDA naj bi zaposlovanje v poklicih na področju računalništva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) od leta 2020 do 2030 naraslo za 13 odstotkov, kar je hitreje od povprečja za vse poklice. V Sloveniji pa je v raziskavi iz leta 2021, ki se nanaša na potrebe po kadrih na področju digitalnih profilov v slovenskih organizacijah, dobrih 30 odstotkov sodelujočih podjetij, ki se ukvarjajo z IKT-dejavnostjo, napovedalo med 91- in 100-odstotno ali celo več kot 100-odstotno rast potreb po zaposlenih IKT -strokovnjakinjah in strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih v naslednjih petih letih.
Povezovanje je eden ključnih elementov za uspeh središča in posledično kakovosten razvoj tehnološkega sektorja v Ljubljani in širši regiji. Prvi takšen primer je strateško partnerstvo z družbo BTC. "Leta 2013 smo si v strategiji razvoja družbe zamislili, da bo BTC City postal tudi inovativno mesto, zato smo ustanovili ABC pospeševalnik. Zdaj smo v želji po vzpostavitvi podpornega okolja za podjetja našli partnerja, s katerim delimo vrednote in gradimo BTC kot inovativno središče, kjer se mladi lahko učijo, dobijo pospešek, pogum, da bodo uspešni, zato smo z veseljem in ponosom strateški partnerji takega projekta in se že veselimo, koga vse bomo gostili, kakšne prebojne rešitve bodo nastale," pravi Miha Mermal, izvršni direktor za področje marketinga in trajnostnega razvoja v družbi BTC.
V prvem letu delovanja več kot 50 brezplačnih dogodkov
Micael Holmström, generalni direktor podjetja 13/37 in glavni pobudnik ter prvi investitor v projekt, pa je dejal, da ga je regija v zadnjih letih, kar je prisoten tukaj, navdušila: "Tukaj stremite k nadgrajevanju znanja in strokovnosti, kar je res navdihujoče in se odlično ujema z ambicioznim podjetjem, kot smo mi. Ker smo bili z izkušnjo prvih nekaj let v regiji izredno zadovoljni, smo, ko smo prerasli prvo pisarno in začeli iskati nov dom v Ljubljani, začutili, da imamo priložnost in hkrati dolžnost zgraditi nekaj posebnega."

V prvem letu delovanja bo središče gostilo več kot brezplačnih 50 dogodkov, med katerimi so celodnevne konference, hackathoni, srečanja skupnosti in predavanja priznanih mednarodnih strokovnjakinj in strokovnjakov iz sveta tehnologije. Pri tem bodo v Ljubljana.tech poskrbeli za celotno podporno okolje ter distribucijo izobraževalnih vsebin, ki bodo v digitalni obliki na voljo vsem zainteresiranim. Na ta način želijo dostop do znanja omogočiti vsem, ki si tega želijo.

Ljubljana je kot prostor za tehnološko središče izredno primerna, saj Slovenija nudi dober izobraževalni sistem, kakovostne pogoje bivanja za mlade, posameznice in posamezniki imajo visoko razvite podjetniške spretnosti, visoko raven znanja angleškega jezika.