EU: Najti ravnotežje med zadolževanjem in podporo zeleni rasti

Darja Kocbek Darja Kocbek
09.02.2022 05:30

Pri spremembah fiskalnih pravil EU bi bilo treba upoštevati novo realnost EU z visokim javnim dolgom
in potrebo po velikih javnih naložbah za boj proti podnebnim spremembam.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Članice EU se letos verjetno ne bodo dogovorile o reformi fiskalnih pravil.

Yves Herman

Članice EU se letos verjetno ne bodo dogovorile o reformi fiskalnih pravil. Ker bodo pogajanja verjetno trajala tudi večino prihodnjega leta, uradnike EU skrbi, kakšen okvir uporabiti za previdno zmanjšanje javne porabe držav članic v letu 2023. Fiskalna pravila so predpisana v paktu za stabilnost in rast. Po teh pravilih javnofinančni primanjkljaj držav z evrom lahko doseže največ tri odstotke njihovega bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa največ 60 odstotkov BDP. Zaradi epidemije te omejitve začasno ne veljajo. EU je tako državam članicam omogočila financiranje protikoronskih ukrepov.

V tretjem četrtletju 2021, za katerega so na voljo zadnji podatki, je javni dolg držav EU znašal 90,9 odstotka BDP, javni dolg držav z evrom pa 97,7 odstotka. Najbolj zadolžene so Grčija (200,7 odstotka BDP), Italija (155,3 odstotka BDP) in Portugalska (130,5 odstotka BDP). Španski dolg znaša 121,8 odstotka BDP, francoski pa 116 odstotkov BDP. Za Slovenijo je evropski statistični urad Eurostat navedel, da njen javni dolg znaša 79,6 odstotka BDP. Javnofinančni primanjkljaj držav z evrom je v tretjem četrtletju 2021 v območju evra znašal 4 odstotke BDP, v EU pa 3,7 odstotka BDP.

Dlje ko bo razprava, težje bo

Ker gospodarstvo okreva, naj bi pakt za stabilnost in rast v letu 2023 spet začel veljati. Mnenja o tem, v kakšni obliki, so med državami članicami precej različna. V Bruslju menijo, da bi pravila bilo treba spremeniti tako, da bi upoštevali novo gospodarsko realnost EU z visokim javnim dolgom in potrebo po velikih javnih naložbah za boj proti podnebnim spremembam.

Evropska komisija namerava svoje predloge za spremembe pakta predstaviti šele junija. "Malo verjetno je, da bi se pred koncem leta dogovorili za popolno revizijo pakta," je za Reuters dejal Markus Ferber, član odbora za gospodarstvo v Evropskem parlamentu, ki bo soodločal o spremembah pravil. Pol leta je po njegovih besedah premalo časa, da bi lahko izpeljali celoten zakonodajni postopek. "Pričakovati je, da bo trajalo vsaj eno leto, verjetno še dlje," ocenjuje.

"Ne vidim dogovora prej kot konec leta 2023. Kakšne smernice bo Evropska komisija pripravila za leto 2023, bo zaradi tega izredno pomembno," je za Reuters povedal visoki evropski uradnik, ki sodeluje v pogovorih o spremembi pravil. "Dlje ko bo trajala razprava, težje bo," opozarja. Raven fiskalne podpore bo verjetno nižja od sedanje, ker je to smisel fiskalnih pravil, pravi vodja evroskupine Paschal Donohoe. Cilj revizije je vzpostaviti nov sistem. Sedanje pravilo o dolgu, ki je bilo vzpostavljeno pred desetletjem, je za najbolj zadolžene države, zlasti za Grčijo in Italijo, preveč zahtevno.

Za naložbe za zeleni prehod in boj proti podnebnim spremembam bo treba do leta 2050 po oceni Evropske komisije letno zagotoviti več kot 500 milijard evrov, v sedanjih pravilih pakta za stabilnost in rast pa ni določil, ki bi to zagotavljala. Med rešitvami, o katerih potekajo pogovori, je tudi izvzetje "zelenih" državnih naložb iz izračunov EU glede javnofinančnega primanjkljaja, ki ga je treba ohraniti pod tremi odstotki BDP. Evropski uradniki pravijo, da bi se bilo zelo težko dogovoriti, kaj so zelene naložbe, kar bi omogočilo zlorabo tega pravila. Globoka nesoglasja med državami članicami so se pravkar pokazala pri vprašanju, ali sta jedrska energija in plin zelena in trajnostna energenta ali ne.

Do novih pravil stara

V začetku marca namerava Evropska komisija sporočiti merila, ki jih bodo morale vlade držav članic uporabiti pri načrtovanju proračunov za leto 2023. Markus Ferber pravi, da bi bilo najbolje uporabljati stara pravila, dokler ne bo novih. "Na splošno za reformo pakta nimamo nobenega časovnega pritiska. Imamo vzpostavljen režim, ki ima morda nekaj pomanjkljivosti, vendar se svet ne bo podrl, če se bomo morali vrniti k njemu," pravi.

V Sloveniji je fiskalni svet, katerega osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, januarja organiziral interni posvet o vidikih sprememb fiskalnih pravil. Večina udeležencev se je strinjala, da so spremembe oziroma vsaj manjše prilagoditve obstoječih fiskalnih pravil iz ekonomskih ali političnih razlogov verjetno potrebne, so sporočili iz fiskalnega sveta.

Pri morebitni reformi je treba zagotoviti ustrezno ravnovesje med strogostjo in prožnostjo, zmanjšati njihovo kompleksnost, fiskalna pravila pa morajo biti tudi izvršljiva oziroma mora zakonodaja zagotoviti njihovo spoštovanje.

Morebitna sprememba fiskalnih pravil na ravni EU se bo morala odraziti tudi v spremembah domačega zakona o fiskalnem pravilu. Po mnenju nekaterih udeležencev posveta fiskalnega sveta je pri pripravi sprememb treba upoštevati dejstvo, da je lahko Slovenija zaradi svoje majhnosti in odprtosti ob blažjih fiskalnih pravilih hitreje izpostavljena finančnim trgom. Po drugi strani pa je bilo v razpravi izpostavljeno, da morebitno spremenjeno domače pravilo ne sme onemogočati dolgoročnega gospodarskega razvoja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta