Evropska centralna banka (ECB) je pri ukrepanju proti visoki inflaciji šele na pol poti, kar pomeni, da bo obrestne mere še dvigovala. Letos jih je dvignila štirikrat in jih od julija skupaj zvišala za 2,5 odstotne točke. Guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot, ki ima med člani sveta guvernerjev ECB najdaljši staž, napoveduje, da bodo na petih sejah do julija 2023 z dvigi za 0,5 odstotne točke dosegli "precej spodoben tempo zaostrovanja". Tako bodo stroški za zadolževanje po Knotovi oceni poleti 2023 dosegli vrh.
Potem ko je oktobra dosegla rekordnih 10,6 odstotka, se je inflacija v območju z evrom novembra na letni ravni znižala na 10 odstotkov. Za dnevnik Financial Times je povedal, da je ECB pri ukrepanju proti inflaciji "na začetku druge polovice". Odločanje o tem, kdaj bo nastopil trenutek, ko bo denarno politiko zaostrila dovolj za vrnitev inflacije na raven 2 odstotkov, ki zagotavlja stabilnost cen, bo glavni izziv ECB v letu 2023.
Na obzorju je recesija
Podpredsednik ECB Luis de Guindos ocenjuje, da je območje z evrom v "zelo težkem gospodarskem položaju", ki postavlja na preizkušnjo tako posameznike kot podjetja. "Visoke stopnje inflacije, ki smo jim priča v Evropi, sovpadajo z upočasnitvijo gospodarske rasti in nizkimi stopnjami rasti. Te razmere nedvomno predstavljajo izziv za podjetja in njihovo vzdržnost. Zaradi velike negotovosti podjetja in podjetniki še toliko težje razporejajo svoj kapital, saj je na obzorju recesija. Zato je v teh razmerah zelo pomembno, da smo preudarni," je povedal v pogovoru, ki je objavljen na spletni strani ECB.
Dovoljenje za proizvodnjo novih kovancev
Vključitev Hrvaške v območje z evrom 1. januarja 2023 je eden od razlogov za povečanje proizvodnje evrskih kovancev. ECB je namreč 19 evrskim državam in Hrvaški za leto 2023 dovolila proizvodnjo kovancev v skupni vrednosti skoraj 2,6 milijarde evrov. Za leto 2022 je 19 državam z evrom dovolila izdajo novih evrskih kovancev v višini približno 1,8 milijarde evrov, za leto 2021 nekaj manj kot 2 milijardi evrov, za leto 2020 pa dobrih 2,1 milijarde evrov.
Christine Lagarde, predsednica ECB, je v sporočilu ob koncu leta zatrdila, da bo ECB uspelo znižati inflacijo: "Vem, da visoka inflacija vse boli, zlasti revne. Obljubim, da si bomo po najboljših močeh prizadevali, da jo bomo znižali. In to nam bo uspelo." ECB po njenih besedah z enakomernim tempom dviguje obrestne mere in jih bo tako dvigovala še naprej, dokler ne bodo dosegle ravni, ki bo zagotovila pravočasno vrnitev inflacije na ciljna 2 odstotka.
Isabel Schnabel, članica izvršilnega odbora ECB, pravi, da je naloga ECB zagotoviti stabilnost cen. "Ob inflaciji, ki občasno presega 10 odstotkov, je težko govoriti o stabilnosti cen. Zato delamo vse, kar je v naši moči, da bi inflacijo ponovno približali našemu srednjeročnemu cilju 2 odstotka," je dejala za Frankfurter Allgemeine Zeitung. Zaradi tega mora biti ECB pripravljena še naprej dvigovati obrestne mere. Dvigniti jih bo morala tudi bolj, kot pričakuje trg, če bo to potrebno za znižanje inflacije. ECB se bo po njenih besedah osredotočila na srednjeročna inflacijska pričakovanja in ne na trenutne stopnje. Schnablova vidi majhno tveganje, da bi ECB preveč zvišala stroške za izposojanje denarja, saj so realne obrestne mere še vedno zelo nizke.
V novem poročilu ECB ugotavlja, da se je novembra zaradi dviga obrestnih mer in pričakovane recesije v območju z evrom začela upočasnjevati rast posojil podjetjem. Medtem ko je oktobra na letni ravni ta rast znašala 8,9 odstotka, je novembra padla na 8,4 odstotka. Rahlo je padla tudi rast posojil gospodinjstvom. Oktobra letos so jim banke v primerjavi z oktobrom lani odobrile za 4,2 odstotka več kreditov, novembra pa je ta rast na letni ravni dosegla 4,1 odstotka.
ECB ne more "natiskati" več nafte in plina
Ponudba denarja M3, ki vključuje gotovino, vloge na tekočih računih, vrednostne papirje denarnega trga in dolžniške vrednostne papirje, se je po podatkih ECB novembra povečala za 4,8 odstotka. Oktobra je bila ta rast 5,1-odstotna. Šibkejša rast M3 bi lahko pomenila signal, da bo cenovni pritisk v prihodnosti morda popustil.
Ekonomist Jože P. Damijan, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, na svojem blogu piše, da je odziv ECB napačen, pri čemer ignorira lastno analizo, po kateri ima okrog 85 odstotkov letošnje inflacije vzrok v dejavnikih na strani ponudbe. ECB vzrokov zanjo ne more razrešiti, saj ne more "natiskati" več nafte in plina, pač pa poskuša tako radikalno ohladiti gospodarstvo, da bi to zmanjšalo povpraševanje po energentih. Posledica je recesija ob hkratni visoki inflaciji, torej ECB s tem ustvarja stagflacijsko krizo.
Bistveno boljši odziv na krizo bi bila podobna kombinacija monetarne in fiskalne politike kot v času epidemije. Torej da bi denarna politika z odkupovanjem državnih obveznic in nizko obrestno mero podpirala fiskalne politike z namenom ublažitve šoka za gospodinjstva in gospodarstvo. Posledično bi se zmanjšal pritisk na plače in cene, s čimer bi se izognili tako stagflaciji kot plačno-cenovni spirali, piše profesor Damijan.
