Dvig donosnosti ljudske obveznice na približno tri odstotke prihaja v trenutku, ko so obresti na bančne depozite pri nas še vedno domala ničelne oziroma v najboljšem primeru komaj opazne. V takem okolju je primerjava precej enostavna: država ponuja višji donos ob primerljivem tveganju, hkrati pa več fleksibilnosti kot klasični depozit.
Ključna razlika je v likvidnosti. Medtem ko je denar pri depozitu vezan in predčasni dvig praviloma pomeni izgubo obresti, so ljudske obveznice uvrščene na borzo, kar pomeni, da jih lahko vlagatelj proda praktično kadarkoli, denar pa prejme v nekaj dneh, pri čemer se cena lahko giblje navzgor ali navzdol glede na razmere na trgu. To jih postavlja v zelo zanimiv položaj – kot kombinacijo varnosti depozita in fleksibilnosti trga.
Pomembno je tudi, da se ljudske obveznice lahko vpišejo preko borznoposredniških hiš, kjer vlagatelj odpre trgovalni račun ali individualni naložbeni račun (INR). Prav slednji postaja vse bolj relevanten, saj omogoča dolgoročno, davčno učinkovitejše investiranje. Na teh računih lahko vlagatelj poleg obveznic kupuje tudi domače delnice, kot so Krka, Petrol ali NLB, ter postopno gradi bolj razpršen portfelj.
Slovenska podjetja imajo danes močnejše bilance, nižjo zadolženost in precej bolj stabilno poslovanje kot v preteklosti
Na domačem kapitalskem trgu danes vendarle obstaja nekaj ponudbe, ki bi jo bilo v prihodnje smiselno še dodatno razširiti, a tudi trenutno stanje ni zanemarljivo, saj se je v zadnjih 10 do 15 letih slika bistveno spremenila. Slovenska podjetja imajo danes močnejše bilance, nižjo zadolženost in precej bolj stabilno poslovanje kot v preteklosti. Razmerje med dolgom in ustvarjenimi denarnimi tokovi se je izboljšalo, pri nekaterih družbah je neto dolg celo negativen, kar pomeni, da imajo več denarja kot dolga. Podjetja so v tem obdobju zadrževala pomemben del dobičkov, s čimer so okrepila kapital in si zagotovila več manevrskega prostora za nadaljnjo rast in širitev poslovanja.
Če pogledamo cilje do leta 2030, so ambicije jasne: rast dobičkov, širitev poslovanja in večja učinkovitost. Ob tem vrednotenja ostajajo zmerna, dividende pa visoke in podprte z realnimi denarnimi tokovi. To pomeni, da domači trg ponuja kombinacijo stabilnega donosa in potenciala rasti, kar je za vlagatelje pomembno predvsem v okolju, kjer alternativne varne naložbe ne ponujajo zadovoljivih donosov.
Za vlagatelja to odpira smiselno kombinacijo. Del sredstev lahko nameni ljudskim obveznicam kot stabilni osnovi portfelja, preostanek pa postopno usmerja v delnice ali druge naložbe, tudi znotraj INR. Tak pristop pomeni prehod iz pasivnega varčevanja v bolj aktivno in premišljeno upravljanje premoženja, kjer posameznik prevzame več nadzora nad donosom in tveganjem.
Ključno pa je, da za tak pristop danes ni več treba iskati priložnosti zgolj v tujini. Domači trg ponuja vse več kakovostnih podjetij in instrumentov, ki omogočajo razpršitev in gradnjo dolgoročnega portfelja. V kombinaciji z ljudskimi obveznicami tako nastaja osnova, ki združuje varnost, likvidnost in potencial rasti.
Poanta je preprosta: ljudska obveznica pri treh odstotkih ni le boljša alternativa depozitu, ampak tudi prvi korak v širši naložbeni okvir, kjer lahko vlagatelj postopno gradi uravnotežen portfelj in izkorišča tudi priložnosti, ki jih ponuja domači kapitalski trg.
Opomba: Avtor je lastnik delnic NLB.
