zadnje objavljene

pogledi

več
Gilbert F. Houngbo, predsednik mehanizma ZN - Voda in generalni direktor Mednarodne organizacije dela

mnenje

več

MOJ USPEH

Delodajalci se bodo lahko prostovoljno odločili za skrajšani delovnik

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Šesturni delovnik (30-urnega na teden) za polno plačilo so septembra 2020 uvedli v podjetju Hofer, projekt pa poimenovali (po)polni delovni čas. 
Robert Balen

Po šestih mesecih se večina od 33 podjetij in skupno 903 delavcev, ki preizkušajo štiridnevni tedenski urnik brez znižanja plač, ne bo vrnila na standardni delovni teden. Poskus, ki je potekal pod nadzorom neprofitne organizacije 4 Day Week Global, večinoma v podjetjih v Združenih državah Amerike in na Irskem, je pokazal dobre rezultate tako za zaposlene kot podjetja.

Zaposleni zadovoljni, produktivnost ni padla

Opravili so ga v sodelovanju z raziskovalci na fakultetah v Bostonu, Dublinu in Cambridgeu. Juliet Schor, profesorica sociologije na Univerzi v Bostonu in glavna raziskovalka poskusa, je dejala, da zaposleni niso poročali o povečanju intenzivnosti svojega dela, kar pomeni, da je strategija reorganizacije dela uspela in da uspešnost ni bila dosežena z več dela v štirih delovnih dneh.

In kaj še je pokazala raziskava? Okoli 97 odstotkov zaposlenih je bilo zelo zadovoljnih in želijo nadaljevati svoj štiridnevni urnik. Povedali so, da so bili med preizkusom manj izpostavljeni stresu, bili so manj utrujeni, nespečnost jih ni mučila, izgorelosti skoraj ni bilo, izboljšalo se jim je telesno in duševno zdravje. Poročali so o večji produktivnosti, ki je botrovala tudi večji uspešnost. Prihodki podjetij so se v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej povečali za kar 36 odstotkov. Skoraj nobeno podjetje, ki je kasneje izpolnjevalo anketo, ni izjavilo, da se namerava vrniti k svoji prejšnji petdnevni rutini.

Matej Feguš, Donar: "Zaposleni so manj utrujeni, naredijo pa v šestih urah toliko, kot so prej v osmih."
Robert Balen

Ta mesec se je zaključil še ločen projekt, ki se je izvajal v Združenem kraljestvu in je prav tako trajal šest mesecev. Tudi tega je vodila organizacija 4 Day Week Global, vključenih pa je bilo 70 podjetij in 3300 delavcev. Ugotovitve tega preizkusa bodo predvidoma znane februarja naslednje leto. So pa že v začetku tega leta delavci iz Velike Britanije za CNN Business dejali, da jim je dodaten prost dan v tednu spremenil življenje na bolje, saj so imeli več časa za opravke, hkrati so se lahko posvetili hobijem in se preprosto napolnili z energijo.

Šest ur na dan ali štiri dni v tednu

Aktivisti, ki podpirajo štiridnevni delovnik, pravijo, da bi lahko tovrstna politika tudi pomagala blažiti krizo zaradi vse višjih življenjskih stroškov. Starši bi ob štiridnevnem delovniku ob enakem plačilu letno prihranili pri stroških varstva otrok in prevoza na delo, ocenjujejo britanski ekonomisti. Starš z otrokom, mlajšim od dveh let, bi v povprečju čez leto prihranil 1440 funtov (1641 evrov) za varstvo otrok in 340 funtov (387 evrov) za prevoz na delo, če mu en dan v tednu ne bi bilo treba iti v službo, je izračunal britanski inštitut Autonomy. Direktor kampanje 4 Day Week Joe Ryle je za Guardian dejal, da je bil odziv do zdaj izjemno pozitiven. "Nekatera podjetja so zagotovo imela težave. Vendar se zdi, da bo velika večina obdržala to politiko."

Kaj pa pri nas? V Sloveniji za zdaj skrajšan delovnik s pravicami polnega, da plača in pravice ostanejo enake, še ni zakonsko urejen. Se pa stvari premikajo. Kot pravi minister za delo Luka Mesec, bo prihodnje leto pripravljen zakon, ki bo delodajalcem omogočal, da se lahko prostovoljno odločijo za skrajšani delovnik, ki bi obsegal 30 oziroma 32 ur tedensko, ob tem pa bi imeli zaposleni enake pravice kot pri polnem, 40-urnem delovniku. Ali bi to pomenilo štiri delovne dni na teden ali pa šest ur pet dni v tednu, bi bila izbira delodajalcev. Sindikati takšno možnost podpirajo, delodajalci pa so do nje precej zadržani in skeptični. Navkljub pojasnilom, da bo krajši delovnik prostovoljen, zgolj možnost za tista podjetja, ki bodo to želela, mnogi ocenjujejo, da je ta rešitev v trenutni situaciji, ko primanjkuje delavcev in stroški rastejo zaradi vseh drugih podražitev, povsem nerealna.

Hofer je že uvedel (po)polni delovi čas

Šesturni delovnik (30-urnega na teden) za polno plačilo so septembra 2020 uvedli v podjetju Hofer, projekt pa poimenovali (po)polni delovni čas. V njihov (po)polni delovni čas je vključenih več kot 65 odstotkov zaposlenih v logistiki in prodaji (od 1560 zaposlenih torej več kot 1000). Preostale sodelavke in sodelavci na omenjenih področjih so trenutno še zaposleni za skrajšani delovni čas, ker se za (po)polni delovni čas še niso odločili ali pa še ne izpolnjujejo pogoja - dveh let aktivne zaposlitve v podjetju. Zaposleni v prodaji za tako imenovani (po)polni delovni čas za delo 30 ur na teden v najvišjem plačilnem razredu prejme mesečno plačilo, ki za kar 25,4 odstotka presega slovensko minimalno plačo za 40 ur na teden. "Tako naši zaposleni za četrtino krajši delavnik prejmejo četrtino višje plačilo kot večina njihovih kolegov v trgovinski panogi, ki delajo polni delovni čas," se pohvalijo v Hoferju. Ob plači pa še polni regres v višini 1700 evrov, najvišje zakonsko določeno nadomestilo za prehrano, maksimalno neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo, decembrsko izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, dodatno pa Hofer zaposlenim vplačuje tudi v drugi steber pokojninskega zavarovanja.

Težave v delovno intenzivnih panogah

Podjetij pri nas, ki so se že odločila za šesturni delovnik, zaposlenim pa plačajo, kot da ti delajo osem ur, je za zdaj le peščica. Eno izmed njih je uspešno manjše podjetje Donar v Ljubljani, ki se ukvarja z izdelavo sedežnega pohištva višjega ranga, poznano je po stolih iz recikliranih materialov, svoje izdelke pa prodaja po vsem svetu. Za šesturni delovnik ob polnem plačilu se je njihov direktor in lastnik Matej Feguš odločil 1. aprila 2017, zato so zaposleni najprej pomislili, da gre za prvoaprilsko šalo. "Sprva je bil to šestmesečni poskus, ki pa se je izkazal za odličnega, in tako pri njih še vedno vsi zaposleni delajo šest ur na dan. "So manj utrujeni, naredijo pa v šestih urah toliko, kot so prej v osmih. Imajo veliko več prostega časa, so bolj zadovoljni, ker laže uskladijo poklicne in družinske obveznosti," ugotavlja Feguš. Pri produktivnosti zaposlenih v vseh teh letih ne opažajo razlik, zagotovo pa šesturni delovnik zahteva več načrtovanja in več naporov pri organizaciji dela, še posebno takrat, ko imajo veliko naročil. Takrat lahko zaposleni delajo tudi nadure, sicer pa delo zaključijo po šestih urah. Sicer pa Feguš ocenjuje, da bi bilo najteže pri nas šesturni delovnik uvesti v delovno intenzivnih panogah, predvsem zaradi višjih stroškov, ki bi nastali zaradi dodatne, četrte izmene.

Skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko je v vsaki industriji, kjer se delo opravlja v več kot eni izmeni, nesprejemljivo, ocenjujejo tudi v Združenju delodajalcev Slovenije. To bi namreč porušilo organizacijo dela in povečalo stroške dela, saj je treba zaposliti več ljudi, trenutno pa se v vseh podjetjih spoprijemajo z zgodovinskim pomanjkanjem kadra na trgu dela, opozarjajo. Podobne pomisleke imajo tudi v Obrtni zbornici Slovenije.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?