Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Biti s tujci z vsega sveta, ki se prva dva tedna v juliju že štiriinpetdeset let na filozofski fakulteti v Ljubljani družijo na seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture, je vsakič znova evforično doživetje. Tudi poučno za tukajšnje večne skeptike in naveličance nad vsem, povezanim z materinščino ter vsemi radostmi in bremeni slovenstva. Letos jih je prišlo malo več kot sto, največ že tradicionalno iz Avstrije, Italije in Poljske, pa tudi od zelo daleč. Vedno znova preseneča entuziazem, s katerim pridejo, in še bolj motivacija, s katero zapuščajo seminar. V pol stoletja je tisočim tujcem približal Slovenijo, širil avtentično vedenje o njej, predvsem pa nam samim utrjeval zavest o vrednosti jezika, za katerega se živo zanimajo - tudi strokovno, znanstveno - Japonci, Estonci, Kitajci ... Ob mnogih dobrih novicah z 62 slovenistik in slovenskih lektoratov po vsem svetu, številnih novih prevodih najsodobnejših avtorjev in avtoric, novih tujih doktorjih slovenščine so tudi slabe in skrb zbujajoče. Kot je bila tista iz avstrijskega univerzitetnega okolja: dunajska in tudi graška slovenistika sta ogroženi zaradi odnosa avstrijske vlade in prešibke skrbi slovenske.
Je slovenska jezikovna skupnost v zadnjem stoletju dozorela?
