(SAMOGOVOR) Novoletne zaobljube: Tokrat pa čisto zares!

Saj veste, to je tista slovesna silvestrska zaprisega: živel bom bolj zdravo, manj siten bom, zaslužil bom več in podobno. Je to sploh še zadeva, s katero se ljudje ubadajo? Se mi zdi, da so časi zastavljanja drznih ciljev ob prelomu leta že malo mimo. Ali pa jih ljudje držijo bolj zase in se jih gredo potihoma, ker je še vedno vsem spodletelo in ne kaže tvegati posmeha nam najljubših. No, tako sem vsaj mislil.

Potem pa zadnjič stopim h gostilničarki na zasluženo kavico po šihtu. Kjer si nekoč srečal mestne face, je bilo nenavadno prazno. Sicer vedno jezična gospa so pucali tam, kjer se je že itak bleščalo. Očitno od samega dolgčasa. Bolj iz vljudnosti, prijaznosti in da prekinem mučno tišino, rečem: "In? Kako gre?" Madona, kako se je vsulo: "Nikjer ni nikogar. Kot da so vsi v Mariboru z novim letom nehali piti. Še dan ali dva počakam, potem jih začnem klicat. Enega po enega." Ho ho, novoletne zaobljube so torej še kako živa stvar.

Da bi si lažje določili nove cilje, da bi imeli strokovno podlago, preden si letvico postavite previsoko, vam je Statistični urad Republike Slovenije v začetku tega leta na svoji spletni strani celo pripravil nekaj iztočnic. Okej, zdaj je, kar je, dva tedna in pol sta že mimo, a kdo vam brani, da z zaobljubami malo zamudite, za nov začetek je menda vsak dan pravi. Državni statistiki priznavajo, da ne vedo, koliko Slovencev se loti novoletnih zaobljub. Niti tega ne, kako dolgo se jih držijo. Vedo pa, da se jih največ vrti okoli bolj zdravega življenja, to je večno moderno na vseh koncih sveta. Da boste znali izluščiti, na katerih področjih se velja gnati za osebnimi popravki, je tu nekaj številk Sursa ...

Po zadnjih podatkih je 60 odstotkov Slovencev in 75 odstotkov Slovenk jedlo sadje najmanj enkrat na dan, 66 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk enako trdi za zelenjavo. Športa, naj bo rekreativno miganje ali pa hudo resna zadeva, se je vsaj enkrat na teden lotilo 82 odstotkov moških (ne, gledanje tekme po televiziji žal ne šteje), dvanajst odstotkov jih priznava, da se ga ne gredo nikoli. Telesno aktivnih žensk je pri nas enkrat na teden 84 odstotkov, enajst odstotkov jih niti s prstom ne migne, vsaj ko gre za šport, ne. Mimogrede, povprečni Slovenec ima 85,7 kilograma, ženska 68,7 kilograma, bojda se počasi, a vztrajno redimo. Vas bo ta statistika spravila k novim življenjskim zapovedim? Ni razloga, da vas ne bi: leta 2023, za lani še ni podatkov, je redno zaposlena slovenska duša na teden v povprečju delala 1,6 ure manj kot leta 2008. Pa sploh še nismo poznali pravice do odklopa. Časa za osebne cilje je torej, vsaj v teoriji, vse več.

Tudi sam sem si zadal nekaj novoletnih zaobljub. Ker ko človek vstopi v abrahamovo leto, ni le bolj moder, čas je za bolj odmerjeno življenje, to vam je ena sama špartanska disciplina, kot se za zrele moške spodobi. Tokrat pa čisto zares! No ja, tako sem vsaj mislil. Okej, službe ne bom zamenjal, raje počakam, da postane branje med ljudmi znova popularno, ni vrag, da se trendi nekega dne ne obrnejo. Manj kaditi, bolj kakovostno jesti, pospraviti stara nesoglasja z vsemi, ki so mi bili v minulem letu blizu in tako abrahama dočakati čiste vesti? O ja, to pa ja! Ampak v loščenju odnosov, ko človek odpre arhive in beseda da besedo, se zakrešejo nove iskre, takšne iskre, da se vžge. In ko gre za bolj kakovostno prehrano ... hm, ste bili zadnje čase kaj v trgovini in si pogledali cene? Skratka, po dobrih dveh tednih leta 2025 imam občutek, da smo pokregani malo bolj, kot smo bili lani, jemo nič drugače, kadimo pa od nervoze zaradi prekletih zaobljub še več.

Da bi imeli zato slabo vest? Ah, v uteho naj nam bo vsem statistika spodletelih zaobljub. Če so vam šle v franže že v prvih dveh tednih, naj vas potolažim, da nas je takih ogromna večina. Kot da so zaobljube res le samo za to, da se človek sekira in si umaže samopodobo. Najbolj sveže raziskave na to temo se je sicer lotila najstarejša univerza v New Yorku, a ni razloga, da ne bi verjeli, da je pri nas enako kot pri Američanih, saj imamo vse, kar imajo oni, ali nimamo? In raziskava pravi, da se jih le četrtina zaobljub drži po prvem mesecu, en sam odstotek jih gonjo za novimi cilji zmagoslavno pripelje do konca leta.

Zakaj je tako? Zaobljub menda ne znamo spremeniti v navade. Te pa, tako pravijo učenjaki, sestavljajo 40 odstotkov vsega, kar počnemo čez dan, rutinska opravila so, čisti avtomatizem, ne da bi sploh razmišljali o njih. Torej ni problem vaša volja, zgolj izvedba vam je šepala. Nič niste krivi, le z realnostjo ste se skregali, ker največji krivec za spodletele novoletne zaobljube so bojda nerealno zastavljeni cilji. Se že počutite bolje? Še eno skupino poznam, ki se. Kajti nekaj dni pozneje sem znova zavil k oni prej omenjeni gostilničarki. Že od daleč je bilo slišati kraval. Nazdravljalo se je, kot da je sodni dan. Razlog? Bil je pač en dan v januarju. Dan padlih zaobljub. K vragu z njimi!