MNENJA

Palica za Balkan

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Silovito poklapan je bil videti srbski predsednik Aleksandar Vučić, ko je moral v ponedeljkovem televizijskem nagovoru ljudstvu v elitnem terminu priznati, da je njegovo blefiranje Zahoda privedlo Srbijo do nevralgične točke. Ultimat diplomatov petih zahodnih držav, z ZDA vred, namreč Srbiji ne pušča več manevrskega prostora za njeno običajno cincanje in izmikanje: ali bodo sprejeli francosko-nemški predlog za normalizacijo odnosov s Kosovom ali pa lahko pozabijo na približevanje Evropski uniji ter posledično na zahodne subvencije in investicije. Vzemi ali pusti, brez ampak ...

Predolgo je Zahod opazoval srbsko-kosovsko mešetarjenje, ki je večkrat privedlo na rob vnovičnega oboroženega konflikta. Pa tudi predolgo ni sankcioniral izigravanja že sklenjenih dogovorov, kar je v Srbiji politična folklora, ki jo je skoraj do popolnosti izpopolnil pokojni predsednik Slobodan Milošević. Francosko-nemški sporazum, za katerega pa še ni niti približno jasno, ali ga bodo v Beogradu in Prištini sprejeli in podpisali, sicer ne omenja najbolj perečega problema, medsebojnega priznanja držav. Za to je očitno tudi 15 let po kosovski razglasitvi neodvisnosti prezgodaj. Zato pa jasno nalaga uradnemu Beogradu, naj takoj in v celoti preneha miniranje kosovske poti v mednarodne organizacije (pri čemer je zelo uspešen), Prištini pa, da nemudoma prične v celoti spoštovati bruseljski sporazum iz leta 2016, ki med drugim predvideva ustanovitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova. Tu je tveganje veliko, česar se zavedajo tudi v Washingtonu in Bruslju, saj bi lahko s tem dobili novo Republiko srbsko, ki je pravi garant nestabilnosti v daytonski Bosni in Hercegovini.

Dejstvo je, da si EU in ZDA ne moreta privoščiti še enega kriznega žarišča, medtem ko je vsa pozornost Zahoda usmerjena v vojno v Ukrajini in krotenje Ruske federacije s predsednikom Putinom na čelu. Za to gre dosti bolj kot pa za iskreno željo po normalizaciji odnosov med dvema zahodnobalkanskima državama, ki se brez posredovanja in pritiska ne moreta sami dogovoriti o praktično ničemer. Rusija ni nikdar skrivala afinitet po ohranitvi, če ne širitvi svojega vpliva na Balkanu - in Srbija je tu njena najzvestejša zaveznica. Toda tudi srbsko sedenje na dveh stolih glede ne-sankcij Moskvi se bo očitno kmalu končalo; francosko-nemški predlog o Kosovu je videti zgolj kot predigra za ultimat Beogradu: ali si z Zahodom ali z Rusijo. Srbsko lažno sklicevanje na nevtralnost, medtem ko neprikrito paktira s Putinom in v Moskvo pošilja uradne delegacije, bo moralo postati preteklost.

Srbski predsednik Vučić, ki že zdaj na veliko oznanja, da ne bo spreminjal ustave, da bi se potegoval za tretji mandat, je zdaj stisnjen v kot. Če sporazum sprejme, ga bo z vsemi topovi napadla srbska (radikalna) desnica, ki jo je pomagal soustvarjati s svojim nacionalističnim diskurzom. Če tega ne stori, se lahko poslovi od prepotrebnega tujega denarja, pa ne samo ameriškega in evropskega; tudi arabski investitorji bodo pomahali v slovo, ostali bodo samo Kitajci. Čas je, da se Srbija odloči: ali (sicer oddaljena) Evropa ali negotova Rusija. Tretje poti ni več.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?