Covid-19 je svet vrgel s tečajev. Tudi univerze so se morale čez noč preseliti v digitalni svet in mnoge tam do nadaljnjega tudi ostajajo. Ker je tujih študentov manj, šolnine pa so zaradi online predavanj znižane, so mnoge visokošolske ustanove po svetu pretresene do temeljev. Javno financiranih in pretežno lokalno usmerjenih slovenskih univerz se covid-19 v tem pogledu ni posebej dotaknil. Ker niso zavezane zgolj ekonomski računici, ne trepetajo za obstoj, so pa v novem študijskem letu zato dolžne zagotoviti kar najboljši približek običajnega pedagoškega procesa. In ta pot je trnova.
Kompromis s hibridnim modelom, ki bo del letnika izmenično posedal v predavalnico, del pa puščal pred računalniškim zaslonom, se v danih epidemioloških razmerah in ob prostorskih omejitvah sicer zdi edina možna rešitev, a za vodstva fakultet pomeni organizacijski pekel, za profesorje izvedbene vice, za vsaj nekatere študente pa raj, v katerem bodo lahko še naprej pretežno online študij izkoriščali za več prostega časa in boljše ocene. Pa čeprav na račun lastnega znanja. A večini mladine novo študijsko leto vseeno prinaša bridko spoznanje, da bodo lahko na fakulteti po večini prisotni bolj poredkoma in da se študentsko življenje v svoji biti spreminja v manj in na slabše.
Študij v živo je nenadomestljiv, vztrajanje pri izvedbi na daljavo pa v nasprotju z dobrobitjo študentov
Na fakultetah mariborske univerze sicer zagotavljajo, da bodo za kar največ študentov predavanja in vaje poskušali organizirati v živo, a dejstvo je, da bo prihajajoči semester študentsko populacijo postavil v izrazito neenakopraven položaj. Dobro stoječe fakultete v prostornih in ustrezno tehnološko opremljenih zgradbah bodo lahko študij v novi realnosti organizirale bistveno bolje kot tiste, ki že v običajnih razmerah študente tlačijo v pretesne predavalnice, kjer velikokrat ni niti projektorja. Tako bodo študentje na eni fakulteti lahko na predavanjih prisotni praktično vsak dan, drugje pa na tri, štiri tedne. Velike razlike pa bodo tudi znotraj fakultet, marsikje bodo denimo dali prednost brucem, višje letnike pa obsodili na pretežno online izvedbo.
Kakšen bo njihov urnik, večina študentov Univerze v Mariboru teden pred začetkom predavanj niti še ni vedela, mnogi še danes brez novic visijo v vicah, ker ne vedo, koliko obvez bodo imeli na fakulteti, koliko doma ter kako glede na to organizirati svoje študentsko bivanje in delo, za katero se bodo v danih razmerah gotovo pogosteje odločali. Ne glede na pozno sprejete smernice šolskega ministrstva bi fakultete morale za urnike in bolj natančno obveščanje v teh spremenjenih razmerah nedvomno poskrbeti prej. Vsekakor pa niso na mestu težnje po nadaljevanju online študija, ki so se pojavljale ponekod. Študij v živo je nenadomestljiv, vztrajanje pri izvedbi na daljavo pa v nasprotju z dobrobitjo študentov. Naj se univerza odpre in prezrači, saj se lahko še prehitro zgodi, da bo lahko okna znova odpirala le na računalniku.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
