(MB-teden) Luč na koncu tunela

Prenova Glavnega trga in Koroške ceste je večinoma končana, prinesla pa je pozitivne in negativne posledice. Vsekakor je trg res lep in mestu v ponos. Če so bila še nedavno deljena mnenja, ali naj po prenovi tam spet steče promet, se zdi, da tudi tu dileme ni več. Odkar prometa tam ni, se Mariborčani na Glavnem trgu in Koroški cesti množično družijo in se, vsaj večinsko, "na novo osvojenemu prostoru" niso več pripravljeni odreči v korist avtomobilov.
A ti seveda z ulic v centru mesta niso in ne bodo kar izginili. In tu pridemo do negativnih posledic. Maistrova ulica, Mladinska, Krekova, Cankarjeva, križišče Partizanske ceste z Meljsko ... so na zgornjem robu obremenjenosti, prav tako tudi Lent, kamor se je preusmerila več kot polovica vseh voznikov z Glavnega trga. A ker želi občina tudi Lent po prenovi, predvideni že za prihodnje leto, za promet zapreti, je problem kot na dlani. Kratkoročne rešitve, ki so na voljo, od spremembe avtobusnih linij do dodatnih ukinitev parkirnih mest ob najbolj obremenjenih cestah, ki bi zmanjšale zastoje, problema dolgoročno ne morejo odpraviti.
Tako je po svoje razumljivo, da je občina znova obudila idejo o gradnji predora, ki sicer ni nova, prvi razmisleki o tem menda sežejo že v čas takoj po drugi svetovni vojni. Konkretneje je nato pospešek dobila v času župana Franca Kanglerja, ko je ideja strokovnjakov s fakultete za promet in gradbeništvo bila tudi urbanistično preverjena in umeščena v prostor, a je v času županovanja Andreja Fištravca predvsem zaradi gospodarske krize zamrla. Vsekakor je dejstvo, da zaradi različnih dejavnikov neka druga nova kvalitetna povezava v smeri vzhod-zahod na levem bregu Drave ni mogoča, in tudi, da bi gradnja okrog 850 metrov dolgega predora, ki bi po preliminarnih ocenah lahko stala okrog 20 milijonov evrov, bila še zmeraj bistveno cenejša od edine druge alternative, severne obvoznice. In tudi hitrejša, čeprav bi od morebitne odločitve za gradnjo do izvedbe trajalo več let. Ne nazadnje so bistveno krajši predor pod Ljubljansko ulico, ki je sicer zaradi spodrivanja pod železniško progo bil tehnično prav tako izjemno zahteven, gradili kar leto in pol.
Vsekakor je pred prometnimi strokovnjaki, če se bo izkazalo, da je gradnja predora pod obstoječimi stavbami sploh mogoča in bo župan Arsenovič vztrajal pri zaprtju Lenta, težka naloga, kako zagotoviti tekoč in varen promet do njegove izgradnje. Rešitev namreč za zdaj še ni. Obuditev ideje o tunelu tako glede odprave problema prometa v centru mesta nujno še ne prikaže tudi luči na koncu tunela. Bi pa vsaj delno s spremembo potovalnih navad občini lahko pomagali tudi občani. Še zmeraj namreč v Mariboru (pre)številni za dostop do središča mesta redno uporabljajo avtomobil, čeprav živijo v območju, ki je od starega mestnega jedra oddaljeno manj kot 20 minut hoje.