Splošna matura je državni izpit, s katerim dijak dokazuje usposobljenost za univerzitetni študij. Tako je zapisano v Zakonu o maturi. In 5566 kandidatom so včeraj izdali maturitetno spričevalo.
Maturo so v sedanji obliki prvič izvedli leta 1994 in je prešla skozi različna obdobja, kakšno malenkost so tudi popravili. Po 23 letih pa dijaki, profesorji in ravnatelji menijo, da bi bilo dobro premisliti o prenovi mature in spremembe tudi udejanjiti. Dijaki in ravnatelji, s katerimi smo se pogovarjali, si želijo predvsem možnosti, da bi lahko tudi izbirne predmete opravljali na višji ravni. S tem bi lahko pokazali znanje na področju, na katerem blestijo in so zanj nadarjeni. Tudi moderacija internega dela mature bi bila potrebna. Rezultati kažejo, da v tem delu maturitetnega preverjanja dijaki zberejo skoraj vse možne točke. Zaradi preglednosti bi bilo smiselno zgledovanje po opravljanju mednarodne mature, kjer se nastopi snemajo, zunanji kontrolorji pa naključno preverijo nekatere naloge in njihovo oceno.
A bolj bistvena je temeljita reforma gimnazijskega sistema. Čeprav je fino imeti gimnazijo pred pragom svojega doma, je večja mreža gimnazij zmanjšala koncentracijo vpisanih odličnih učencev na posamezne gimnazije. Dodatno je gospodarska kriza preusmerila glavno pozornost z gimnazijskega programa na poklicno in strokovno izobraževanje, pod predpostavko, da bodo dijaki lažje našli zaposlitev. In te šole zdaj imajo omejitve vpisa, nekatere gimnazije pa ne. In na nekatere se tako vpisujejo otroci, ki niso bili zbrali dovolj točk za poklicno ali strokovno srednjo šolo. To je anomalija, ki dela škodo gimnazijskemu programu.
Ravnatelji gimnazij nasprotujejo enačenju poklicne in strokovne mature pri vpisu na univerzitetni študij. Čeprav je splošna matura državni izpit, s katerim dijak dokazuje usposobljenost za univerzitetni študij, je možen vpis tudi s poklicno maturo, ki je, to je treba realno priznati, lažja. Teoretično se lahko na Filozofsko fakulteto vpiše dijak, ki nima opravljenega gimnazijskega programa in splošne mature.
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je imenovala komisijo za prevetritev gimnazijskega programa. V njej ni članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi ne članov Državne komisije za splošno maturo. Čeprav je Churchill rekel, da je treba ustanoviti komisijo, če nečesa nočeš rešiti, je v dobro mladih slovenskih intelektualcev, da na tem področju ne bi bilo tako.
Ne glede na politične in druge interesne skupine pa so bistveni dijaki - maturantje. Čestitke vsem, ki so opravili maturo, splošno ali poklicno, in še posebej vsem, ki so jo opravili z odličnim uspehom. In biti zlati maturant je pomemben dosežek.
