V deželnem zboru avstrijske Koroške bo tudi v naslednjem mandatu vsaj en koroški Slovenec. Podžupanu Železne Kaple Francu Jožefu Smrtniku je uspelo na listi Ekipe Koroška - nekdanje stranke avstrijsko-kanadskega bogataša Franka Stronacha, tudi ustanovitelja Magne - priti v deželni parlament v Celovcu.
Smrtnik je vidni zagovornik pravic manjšine. Mnogi se ga morda spomnijo, kako se je pred osemnajstimi leti priklenil na dvojezično tablo Bela pri Železni Kapli, ki jo je tedanji deželni glavar Jörg Haider hotel odstraniti. In tabla je ostala. Še več. Kasneje je kot župan Železne Kaple, ko je kandidiral in zmagal na manjšinski Enotni listi, svečano odkril tudi dvojezično tablo tega občinskega središča.
V sinočnjem pogovoru za Večer je Franc Jožef Smrtnik potrdil, da se bo v deželnem zboru še naprej odločno zavzemal za pravice narodne skupnosti, "od odprtja več dvojezičnih vrtcev do širšega kroga uporabe slovenščine pri sodni veji oblasti". Dodal je, da ostaja trmast, čeprav se zaveda realnosti na avstrijskem Koroškem. Pri tem je spomnil na hujskaško predvolilno kampanjo nemško nacionalnih svobodnjakov, ki so skušali glasove volivcev loviti na nekoč preizkušenih resentimentih do "najbolje zaščitene manjšine v Evropi".
Toda za svobodnjake vemo, kam pes taco moli. Na srečo jim tokrat s poskusom protimanjšinske predvolilne agende ni uspelo, kar lahko veseli. Toda meniti, da bo pa sedaj na Koroškem s slovensko manjšino šlo samo na boljše, je naivno. Pravzaprav še niti ni stoodstotno, ali bo socialdemokrat Peter Kaiser ostal deželni glavar. Na to je novinarje sinoči v Celovcu opozorila tudi koroška Slovenka Olga Voglauer, ki ji z Zelenimi preboj v deželni parlament ni uspel. V uteho je dodala: "Zato pa še naprej ostajam velika zagovornica pravic koroških Slovencev na Dunaju, v zveznem parlamentu."
Ni sporno, da se je pod Kaiserjem odnos med manjšino in večino izboljšal. Toda, kar skrbi, je, da jezikovno znanje, predvsem mladih koroških Slovencev, upada. Kot pravi še en naš sinočnji koroški sogovornik Zdravko Haderlap, publicist in režiser, pa tudi kmet iz Lepene: "Toleranca je sicer v redu, toda na Koroškem bi morali za ohranitev manjšine in jezika storiti veliko več. Pustiva ob strani, da sem presenečen nad selitvijo glasov med strankami in si težko pojasnim, da svobodnjaki kljub svojim traparijam vedno znova dobijo tako veliko glasov. Obžalujem tudi, da Zelenim ni uspelo, vendar v časih, ko se zaradi vojne v Ukrajini življenje pri nas draži, ekološke teme nehujejo biti privlačne. Ko gre za manjšino, na Koroškem še zmeraj prevlada nekakšno tehnicistično mišljenje, ki se izgovarja na ekonomsko racionalizacijo. To je vidno tudi pri tej napovedani reformi sodišč, ko mnogim ni normalno, da bodo večja sodišča pač začela poslovati dvojezično, če že ukinjamo manjša, kjer je bila slovenščina omogočena."
Skratka, in z njim se lahko strinjamo, Haderlap meni: "Na Koroškem bi moralo biti samoumevno zmeraj upoštevati vprašanje jezika. Tega še ni. Večina pri tem ne participira. Prepad je toliko večji, ker vodilni koroški politiki, tudi Kaiser, tako radi poudarjajo širšo čezmejno regionalno vlogo naše dežele. A dejanja tega vselej ne potrjujejo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
