Ni vse v denarju. V rokometni sezoni, v kateri je imel ljubljanski Slovan precej višji proračun in velike načrte, se je ta misel ob kakšni slabši predstavi Ljubljančanov (teh sicer ni bilo veliko) prikradla marsikateremu navijaču. Po zadnji tekmi je v Zlatorogu dobila še zvočno podlago. "Nije u šoldima sve", je odmevalo v dvorani, ko so Celjani po dveh zmagah v finalni seriji dvignili pokal za najboljše rokometaše v državi.
Celjskega naslova, sedemindvajsetega v zgodovini kluba, septembra ni bilo pričakovati. Zato ima še večjo težo. Osvojila ga je mlada, nadarjena ekipa, v kateri se jasno vidi podpis celjske rokometne šole. Celje je skozi zgodovino vedno znalo vzgajati igralce, jim dati priložnost in iz njih sestaviti moštvo z jasnimi vlogami, dobro kemijo in dovolj značaja za velike tekme.
Pivovarjem v tej sezoni ni uspelo le v prvenstvu. Osvojili so tudi pokal in se uvrstili v polfinale evropske lige. Za klub, ki je v zadnjih letih iskal novo ravnotežje, je to sanjski odgovor. Ob spremembah v vodstvu, z novo predsednico in direktorjem, je Celje dobilo nov zagon, več vsebine in predvsem več zmag. Najmočnejša slika sezone pa je prišla s tribun. Skoraj pet tisoč gledalcev v Zlatorogu je bilo lepa kulisa in dokaz, da Celje rokomet še vedno čuti. Ko ima ekipo, ki jo prepozna kot svojo, se mesto odzove. Vzdušje je bilo izjemno, tisto staro celjsko. Takšno, v katerem gostom ni prijetno igrati.
Slovan je imel višji proračun in velike ambicije. V Ljubljani so odkrito razmišljali tudi o ligi prvakov, Zoran Janković si jo je v Stožicah želel že lani, a se mu želja ni uresničila. Na igrišču pa je Celje vzelo pokal in prvenstvo. Klemen Luzar je premagal Uroša Zormana. Celje je res imelo manj denarja, a je na koncu dobilo tekme, ki so štele največ. Pri tem ni nepomembno, da sta bila po rednem delu na lestvici pred Celjani tako Slovan kot Trimo.
V prihodnji sezoni bi lahko bilo zanimivo tudi na evropskem parketu. Liga prvakov se širi s 16 na 24 klubov, s tem pa se večajo možnosti, da bi v najelitnejšem tekmovanju znova nastopil slovenski predstavnik. Če se bo odprlo okno, ga bodo v Celju težko pustili zaprto. Lige prvakov ne pogrešajo le igralci in klub, temveč tudi navijači, ki so jo v najbolj rokometnem mestu v državi dolgo imeli za nekaj samoumevnega.
Mesto ob Savinji sicer v tej sezoni ne slavi le rokometašev. Naslov državnih prvakov so ubranili nogometaši, najboljše v državi so košarkarice. V ekipnih športih Celje trenutno nima konkurence. Čestitke rokometašem pa prihajajo tudi iz drugih klubov. Pri Trimu so zapisali, da so Celjani v sezoni, v kateri so mnogi napovedovali drugačen razplet, dokazali, da o prvaku odločajo predstave, značaj in rezultati. Natanko to se je zgodilo. Za velike rivale so v Zlatorogu navijali Velenjčani, tudi številni Slovenjgradčani bi prišli na tekmo, če se ne bi finalna tekma časovno prekrivala z njihovo za tretje mesto.
Ekipa Celja se bo pred novo sezono spremenila, odhajajo štirje igralci. A v Celju so že večkrat dokazali, da znajo sestaviti dobro moštvo. Še pomembnejše pa je, da so znova pokazali, kako hitro se lahko okoli prave ekipe zbere mesto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
