Iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je sredi tedna odjeknila novica, da je odstopil strokovni direktor, kirurg Rok Vačovnik, ki je šele nedavno prevzel vedejstvo. Da mu je uspelo nagovoriti dobrega, mladega zdravnika za strokovnega direktorja, je ob prevzemu funkcije veselilo direktorja Vladimirja Toplerja, ki ostaja poslovni direktor, a hkrati priznava kadrovsko in organizacijsko krizo bolnišnice ter nujnost, da bo za nadaljnje vztrajanje, če naj tudi on ne odstopi, moral imeti za sabo ekipo.
"Zdravniki morajo imeti možnost strokovnega napredka, udobno okolje, kakovostne prostore in opremo, to je edina pot za strokovni napredek, kar si vsak mlad zdravnik želi. Vse to izboljša kakovost zdravljenja, diagnostike in obravnave pacientov," je v intervjuju za Večer še januarja komentiral Vačovnik. Vstopil je z upanjem, da bo zmogel, a se je kljub prizadevnosti in dobremu namenu še zgostilo težav. Pomembni oddelki nimajo predstojnikov, zdravniki še odhajajo, četudi prihajajo tudi novi, bolniške odsotnosti ostajajo problem, dežurstva naporna, obremenitve vse večje, organizacija dela vse bolj zapletena. Tudi napovedi velikih naložb v bolnišnici, podprtih z državnim denarjem, in optimizem, ki je vel ob obiskih vladne delegacije z dosedanjo ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel na čelu pred volitvami in ob obračanju spirale negativnega poslovanja, le stežka ublažijo realni bolnišnični vsakdan.
Kmalu bodo razkrili karte
Ne bi pa bilo prvič, da bi koroško bolnišnico spet potegnili v politične spletke in pritiske – radi so se že poigravali z njo. Tudi prve (načrtne?) dezinformacije iz ustanove, da odstopa tudi Topler, so svojevrstna reciklaža že videnih manevrov in pritiskov na glavnino kadra, ki ga bolj kot politični in kapitalski interesi k sreči še vedno zanima stroka. In pacient(i), torej. A bolnišnica navzven vse težje brani svojo strokovnost in z vsako destabilizacijo bo to še težje – gotovo z vsakič bolj načetim imidžem ne bo privabljala zdravnikov in zdravstvenega osebja. Ni vse na bolnišnici, čeprav na njej ni malo – tudi znotraj bodo morali urediti razmere, ki je ne bodo nadalje le spodkopavale in vse izčrpane priklapljale na infuzijo.
In tu neizbežno pristanemo na spolzkem terenu, področju zdravstva, rak rani vseh vlad, strateški temi, ki so je imeli vsi v predvolilni kampanji polna usta in ki je že leta v proceduri neučinkovitega reformiranja. Koalicijska usklajevanja in interesi pričakovane bodoče desne vlade bodo kmalu razkrili karte. Vsaj za zdaj je upravičeno slutiti, da bo nova vlada radikalno povozila ukrepe Golobove vlade, zlasti pri razmejevanju javnega in zasebnega zdravstva. Med verjetnimi kandidati ali vsaj pretendenti za ministrski položaj se omenjata predsednica SLS Tina Bregant in Tadej Ostrc iz vrst Demokratov, a niti bo (tudi tu) nedvomno povlekel Janez Janša; in kakšno kadrovsko presenečenje kljub sklepanjem o očitnem nikoli ni izključeno.
Delujoč zdravstveni sistem brez čakalnih vrst v korist javnega in pacienta se zdi v sedanjih konstelacijah le še ena od odmaknjenih političnih floskul, ki že spreminja smer – v prid zasebnim, tudi kapitalskim interesom. To ne nazadnje nakazujejo tudi vsebine interventnega zakona tako imenovanega tretjega bloka, ki očitno odpirajo zdravstveno blagajno tržnim izvajalcem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
