Podatki o javnem dolgu v EU, območju z evrom in Sloveniji, ki jih je objavil evropski statistični urad Eurostat, za prebivalce in gospodarstvo niso spodbudni. Ta je namreč občutno nad mejo, ki po izračunih Mednarodnega denarnega sklada zagotavlja, da je dolžnik dolg sposoben vrniti. Ta meja je 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Med najbolj prezadolženimi članicami so Francija, Italija in Španija, ki so drugo, tretje in četrto največje gospodarstvo v EU in območju z evrom. Italijanski in francoski javni dolg krepko presegata 100 odstotkov BDP.
Nemški javni dolg za malenkost presega mejo IMF. Toda "varčni" Nemci, ki so v času, ko je vlado kot kanclerka vodila Angela Merkel in je bil finančni minister Wolfgang Scheuble, zlasti južne članice zelo glasno obtoževali, da imajo na področju javnih financ prevelike apetite, so dejansko veliko bolj zadolženi, kot kažejo uradni podatki. Da so ohranjali javni dolg v okviru proračunskih pravil EU, so se namreč zadolževali preko zunajproračunskih skladov. Tudi to je dolg, ne brezplačno kosilo.
Ko govorimo o vračilih sposojenega, so bolj kot delež glede na BDP pomembni zneski dolga v evrih. Ti zneski so res vrtoglavi in vsako novo zadolževanje dejansko pomeni novo posojilo, ki je najeto z namenom, da nikoli ne bo poplačano. To še posebej velja ob predpostavkah, da v EU in območju z evrom kar lep čas ni pričakovati bistvenega izboljšanja gospodarskih razmer. Če gospodarstvu gre slabo, se v proračunih nabere manj denarja od davkov in prispevkov, ki jih plačujejo podjetja in posamezniki, hkrati pa rastejo potrebe po izdatkih za socialne pomoči. Hkrati je treba odplačevati obresti in glavnico dolga. Vir za to je novo zadolževanje ali krčenje pravic za socialno varnost. V te pravice kaj hitro zarežejo tudi vsakršni dodatni izdatki, kot so recimo višji izdatki za obrambo.
O grožnjah z bankrotom, kakršne smo poslušali v času grške krize, ni ne duha ne sluha
Javni dolg vseh 27 članic EU je v prvem četrtletju letos po podatkih Eurostata znašal 14.822.648 milijonov evrov, javni dolg 20 članic območja z evrom pa 13.475.195 milijonov evrov. Ta dolg močno raste, kar pomeni, da so se države članice že lani pospešeno zadolževale in tudi letos nadaljujejo financiranje vedno bolj napihnjenih proračunov na kredo.
O kakršnih koli grožnjah z bankrotom, kakršne smo poslušali v času grške krize, ni ne duha ne sluha. Kar je bilo v času grške krize za Evropsko komisijo kot glavno članico zloglasne evropske trojke katastrofa, je zdaj povsem normalno. Kar je bilo po razlagi članov zloglasne evropske trojke pred 15 leti nelegalno, je zdaj legalno. Zaradi tega obrata so v Bruslju lahko državam, med katerimi je tudi Slovenija, pred kratkim brez pomislekov prižgali zeleno luč za dodatno zadolževanje za povečanje izdatkov za obrambo.
Posojilodajalci in upniki so ves čas trgovci z novci, ki imajo zagotovljeno uho evropske funkcionarske in politične elite. Običajni ljudje in podjetja so za te nemoralne in povsem nesočutne osebe zgolj sredstvo za ustvarjanje čim večjega dobička. To so zelo nazorno pokazale z zaničevanjem in zmerjanjem Grkov, ko so jim jemali tako rekoč vse, kar so imeli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
