(KOMENTAR) RTV Slovenija ni poligon za merjenje moči

Odstop Zvezdana Martiča ne bi smel biti presenečenje za poznavalce razmer na Kolodvorski. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo dokončno počilo med svetom RTV Slovenija in predsednikom uprave. A zgodilo se je povsem nepričakovano že po seji, na kateri bi morali svetniki odločati o Martičevi kandidatki za novo članico uprave, ki je v času Janševega prevzema naše največje medijske hiše nekritično spremljala vse sporne ukrepe, ki jih je sprejemal dvakrat nezakonito imenovani Andrej Grah Whatmough s svojo ekipo.

Martič je sicer odločitev, da za novo članico uprave predlaga kandidatko, ki je edina izpolnjevala pogoje, a jo je za sporno med drugimi označil tudi aktiv novinarjev Radia Slovenija, obrazložil z besedami, da ni imel nobene zakonske osnove, da to prijavo zavrne, tudi zaradi morebitne tožbe. Vendar s temi argumenti večine sveta ni prepričal. Ko smo na primer oktobra 2022 takratnega "generala" Andreja Graha Whatmougha spraševali, ali ni imel nobenih zadržkov, ko je za direktorja TV Slovenija predlagal Uroša Urbanijo, ki je pred tem med drugim kot direktor Ukoma finančno izčrpaval STA, nam je odgovoril podobno - da ne smejo diskriminirati kandidatov in da je Urbanija izpolnjeval vse pogoje. A med obema postopkoma je (bila) bistvena razlika. Medtem ko se je Grah Whatmough o svojih odločitvah, s katerimi so tudi uničevali našo najpomembnejšo medijsko hišo, usklajeval z večino v programskem svetu in njegovim predsednikom, da so bila glasovanja na sejah samo še gola formalnost, takega sodelovanja Martičeva uprava in Forbicijev svet očitno nista vzpostavila, kar je povzročalo slabo voljo na eni in drugi strani. In ta naelektrenost v odnosih je enostavno morala počiti.

Dvomi, ali je Martič primeren za vodenje javnega zavoda v tako težkem času, ko je prejšnje vodstvo za sabo na Kolodvorski pustilo pravo pogorišče, so se sicer pojavljali že od imenovanja, ko je prejel neverjetnih 16 glasov 17-članskega sveta. Da je stopil v prevelike čevlje, da zna biti zelo težek tip, da to, kar dobro naredi, podre s svojo grobostjo in s slabo komunikacijo, so tedaj poudarjali tisti, ki so v preteklosti že sodelovali z Martičem. Ob tem je bilo v strokovnih krogih slišati tudi, da so za vodstvo v časih, ko je treba izpeljati korenite razvojne spremembe, pomembnejše strokovne reference kot pa zasluge oziroma kriteriji, kdo in koliko se je ob političnih napadih boril za obstoj neodvisne javne radiotelevizije. Sledilo je nezadovoljstvo s programsko-produkcijskim načrtom, ki mu med drugimi nista bila naklonjena tudi direktorica digitalnih vsebin in radijski direktor, na nesoglasja v upravi je s svojim odstopom opozoril Simon Kardum, svet je zavrnil Martičev predlog, da za članico uprave imenuje vodjo kadrovske službe, vmes pa je zaradi aktualnih razmer odstopil še odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec.

Pred RTV Slovenija so tako, predvsem zaradi finančnega položaja in preteklih razpisov, na katere se niso odzvali izkušeni in kakovostni kandidati, še naprej težki in negotovi časi. Zaposleni in svetniki bi morali sedaj strniti vrste in poiskati najboljše rešitve, saj naš javni servis ni poligon za merjenje moči.